OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001550
OZ člen 6, 336, 336/1, 347, 352, 352/1, 352/2.
škoda zaradi neuporabe stvari - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajanje škode - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - skrbnost dobrega gospodarstvenika
V primeru, ko tožeča stranka ni mogla uporabljati poslovnih prostorov, gre za škodo, ki je nastala sukcesivno.
predlog za preložitev naroka - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pravica do izjave stranke
Glede na dejstvo, da je bilo tako tožencu kot pooblaščencu toženca pravilno in pravočasno naznanjen datum naroka in da je pooblaščenec toženca šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preložitev naroka (toženec je osebno opravičilo za izostanek na sodišče posredoval šele na dan naroka) ter ob upoštevanju vsebine zaprosila in osebnega opravičila, ki je v tem da toženec ni mogel pristopiti na narok zaradi službene poti in zamešanja pravega datuma obravnave, pooblaščenec pa je imel na isti dan razpisana že dva druga naroka (brez predloženih dokazil o tem), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek in preložitev naroka. Četudi iz poslanega faksa toženca izhaja, da je poslan iz tujine, ga to ne opravičuje, saj bi moral vedeti, da ima razpisan narok. Dejstvo, kdaj naj bi toženec zamešal datume in mislil, da je pravi datum naroka 12. 9. 2016, ni opravičljiv razlog za odsotnost, temveč gre za malomarnost. Tudi pooblaščenec toženca bi lahko bil bolj skrben in o tem, da ima na isti dan razpisana dva naroka, pravočasno obvestil sodišče in o tem predložil dokaze ter prosil za preložitev.
ZPP člen 205, 205/1, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
prekinitev pravdnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - učinek pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka za pritožbo nima (več) pravnega interesa, saj ji ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - prekoračitev roka - zamudne obresti
Ker gre pri dopolnilnem mnenju za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče pred tem še ni terjalo, se pri odmeri nagrade zanj njegova zahtevnost presoja posebej.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
pravična denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda
V pripombah na izvedensko mnenje je tožena stranka očitala (kar ponavlja v pritožbi), da gre za tako minimalen obseg škode, da ne gre za pravno priznano škodo. S tem stališčem se pritožbeno sodišče ne more strinjati, ker je tožnikovo zmanjšanje ugotovljeno tako subjektivno (z njegovo izpovedjo) kot objektivno (prek izvedenca medicinske stroke), in sicer so podane trajne omejitve.
Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001202
OZ člen 25, 51, 51/1, 52. SPZ člen 111. ZPP člen 339, 339/2-14.
sklenitev darilne pogodbe - ustna darilna pogodba - realizirana ustna darilna pogodba - dejanska posest - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - teorija o konvalidaciji - nepremičnina kot predmet darila - izselitev iz nepremičnine - nezakonito bivanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj solastnine
Konceptualno se je veljavnost ustne daritve pogojevala z dejansko izročitvijo. Sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je temeljila na prejšnjih pravnih pravilih, je zahtevke za izpolnitev pogodb (v primeru ustne podaritve in izročitve v posest) priznavala preko uporabe teorije o realizaciji oziroma konvalidaciji.
Pri ugotavljanju uspeha strank v tem individualnem delovnem sporu je treba upoštevati znesek ugotovljene tožnikove terjatve (kot tožnikov uspeh) in znesek, v zvezi s katerim je bil postopek ustavljen zaradi delnega umika tožbe (kot uspeh tožene stranke). Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožnik ta del tožbe umaknil zato, ker naj bi tožena stranka svojo obveznost do tožnika izpolnila po vložitvi tožbe. Tožnikov uspeh v tem individualnem delovnem sporu je torej znašal 72,6 %.
Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
stroški stečajnega upravitelja - predračun stroškov stečajnega postopka - predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov - aktivna legitimacija
Če upravitelj sodišču ne predlaga, da bi bili določeni stroški izplačani kot strošek postopka oziroma da bi bili vključeni v predračun stroškov, upnik tega v stečajnem postopku ne more doseči, temveč lahko terjatev iz naslova stroškov, za katero meni, da je do njih upravičen, uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku.
Vrednost spornega predmeta se določi zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti sodišča, pravice do revizije, odmere sodnih taks in pravdnih stroškov. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, kot je to v obravnavanem primeru, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga tožeča stranka navede v tožbi (44. člen ZPP).
delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
Tožena stranka neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega zahtevka po nasprotni tožbi na povračilo tistega, kar je plačala tožnici v času po izteku pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 8. 2008. Tožnica je na podlagi te pogodbe na toženo stranko naslovila zahtevke (ki so kasneje postali predmet obravnavane tožbe), tožena stranka pa ji je v zvezi s tem ponudila sklenitev poravnave, do katere pa ni prišlo. Tožena stranka je tožnici ponudila, da se jo, kljub prenehanju mandata, obdrži v delovnem razmerju do 31. 1. 2013 in se ji za ta čas izplačuje del plače (v višini 80 % predhodne plače), tožena stranka pa je prosta vseh obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Četudi poravnava med strankama ni bila sklenjena, je tožena stranka tožnici v času od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 priznala delovno razmerje in tožnici izplačevala plačo, kar terja v povračilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. To, da je imela tožena stranka pričakovanje, da bo s tožnico sklenjena poravnava, na podlagi katere bi tožnica odstopila od zahtev, ki so kasneje postale predmet tožbe v obravnavni zadevi, ni relevantna podlaga za ugoditev zahtevku na povračilo prejemkov iz delovnega razmerja. Izplačila v obdobju od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 so bila namreč izvedena na podlagi obstoječega delovnega razmerja.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.