odločanje o stroških postopka - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
O stroških in izdatkih za privedbo ali spremljanje oseb govori 3. točka drugega odstavka 92. člena ZKP, sodišče pa je obsojenca v že pravnomočni sodbi (ne da bi pri tem navedlo kakršnokoli izjemo) oprostilo plačila (vseh) stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodišče ob tem, da je obsojenca v pravnomočni sodbi oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, ne da bi napisalo, da je kakršenkoli del teh stroškov vendarle dolžan plačati, ni imelo nobene podlage za izdajo sklepa o naložitvi stroškov..
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - regres za letni dopust
Na podlagi 131. člena ZDR-1 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust v višini najmanj minimalne plače, kar mora biti izplačano najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo obračun regresa v višini minimalnih plač za leto 2014 in 2015, glede leta 2015 pa sorazmerni del. Od teh zneskov je tožena stranka dolžna plačati davek, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 2. 7. v koledarskem letu dalje do plačila.
osebni stečaj - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje
Če stečajni dolžnik po poteku preizkusne dobe predlaga podaljšanje preizkusnega obdobja, temu predlogu ni mogoče ugoditi.
upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - zapuščina - predmet dedovanja - ločitev zapuščine
Stališče sodišča prve stopnje, da upniki niso stranke zapuščinskega postopka, je materialnopravno pravilno in skladno z utrjeno sodno prakso. Upniki namreč ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja odgovarjajo dediči. Stranke postopka so zgolj tisti upniki, ki predlagajo ločitev zapuščine po 143. členu ZD, takšnega predloga pa pritožnici nista podali.
ZPP člen 205, 205/1, 316, 316/1, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 296, 296/1.
prekinitev pravdnega postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - učinek pravnomočnosti - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka za pritožbo nima (več) pravnega interesa, saj ji ne more izboljšati pravne varnosti oziroma njenega pravnega položaja. Če namreč upnik svojo terjatev prijavi v stečajnem postopku in je ta tudi priznana, se tako v pravdnem kot v stečajnem postopku odloča o obstoju iste terjatve. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je o zahtevku odločeno z učinkom pravnomočnosti.
delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002801
URS člen 22, 23, 26. ZPP člen 287, 339, 339/2-8, 353. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost države - pravno priznana škoda - izgubljeni dobiček - izdaja gradbenega dovoljenja - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - navadna škoda - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - dokazno in trditveno breme
Za javno odškodninsko obveznost veljajo pravila o adekvatni vzročnosti (na katera se mimogrede v pritožbi sklicuje tudi tožeča stranka), ko je torej škodo mogoče pripisati protipravnemu ravnanju države, če je do nje prišlo po normalnem teku stvari, zato je treba najprej ugotoviti, kakšen bi bil normalen tek stvari, če bi državni organ ravnal tako, kot bi bilo treba in potem, kako bi se to poznalo na premoženjskem položaju oškodovanca - samo, če bi bil v tem primeru oškodovančev položaj boljši, je škodo mogoče pripisati protipravnemu ravnanju organa.
Kot odškodnino, ki bi jo bilo tožeči stranki mogoče priznati kot posledico protipravnega ravnanja tožene stranke, bi bilo mogoče obravnavati le dejansko škodo, torej stroške, ki so tožeči stranki nastali v posledici (po nepristojnem organu) izdanega, pa kasneje odpravljenega gradbenega dovoljenja, pa ji sicer ne bi nastali.
Tožeča stranka pa neutemeljeno kot tak strošek uveljavlja sorazmerni del stroška pridobivanja gradbenega dovoljenja (za pridobljeno projektno dokumentacijo, varnostni načrt, dopolnitve projekta, izdelavo STS, takse, analize tveganj, strokovno oceno). Navedeni stroški so torej tožeči stranki nastali kot nujen sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja brez kakršnekoli garancije, da bo gradbeno dovoljenje tudi izdano. Zato rizik neuspeha zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja tožeče stranke in s tem povezane stroške nosi tožeča stranka sama in jih ni mogoče obravnavati kot pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je na osnovi količine obdolžencu zasežene prepovedane droge v vseh treh primerih, ki so opisani v izreku sodbe, na podlagi njenega načina pakiranja, pa tudi na osnovi tega, da je obdolženec brez zaposlitve, brez premoženja, in da je prejemnik socialne denarne pomoči, ki po višini ni zadoščala niti za kritje stroškov najemnine in njegovega preživljanja, utemeljeno zaključilo, da je obdolženi v prvih dveh primerih prenašal, v zadnjem primeru pa hranil prepovedano drogo z namenom nadaljnje prodaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000340
ZKP člen 129a, 129a/6.
stranska denarna kazen - izvršitev denarne kazni
Ker je, da je sodba Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2012 z dne 13. 2. 2015, s katero je bila obsojeni izrečena enotna stranska denarna kazen v višini 15.000,00 EUR, postala pravnomočna dne 6. 3. 2015, je rok za zastaranje izvršitve izrečene stranske denarne kazni začel teči dne 6. 3. 2015. KZ-1, ki je veljal v času, ko je bila obsojenki izrečena stranska denarna kazen, in sicer člen 93/I KZ-1 določa, da izvršitev stranske denarne kazni zastara, ko potečejo štiri leta od pravnomočnosti sodbe, ki pa v obravnavani zadevi še niso potekla. Zato so pomisleki pritožnice glede zastaranja izvršitve denarne kazni zmotni, saj rok začne teči po pravnomočnosti izrečene enotne stranske denarne kazni.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedenec psihiatrične stroke - slabotna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je oškodovanka oseba z že primarno nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki so v območju zmerne duševne manj razvitosti, sama po sebi še ne pomeni, da gre za osebo, ki se ne zaveda pomena in posledic spolnega življenja in zato ne more imeti v oblasti svojega razuma in volje v tem smislu, da bi lahko avtonomno in svobodno odločala o svojem spolnem življenju. Navedena okoliščina zato ne zadošča za zaključek, da je oškodovanka slabotna oseba v smislu 172. člena KZ-1.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - zapuščinski postopek - novote v zapuščinskem postopku - pravica do nujnega deleža
Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.
ZASP člen 22, 30, 81, 146, 147, 147/1, 151, 151/2, 156, 157, 159. OZ člen 190, 198, 288.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS - višina obogatitve - civilna kazen - plačilo DDV - aktivna legitimacija - pravica radiodifuznega oddajanja - avtonomno materialno pravo
Tarifa 2007 ni bila sprejeta po postopku, predvidenim s tedaj veljavnim zakonom, zato ne more imeti učinka skupnega sporazuma, ki je bil po tedaj veljavni zakonski ureditvi podlaga za zaračunavanje nadomestila za uporabo avtorskih del. Naravo takšnega sporazuma ima tako tarifa Pravilnika 1998, ki pa je bila s strani Ustavnega sodišča delno razveljavljena, v delu, ki se nanaša na komercialne radijske postaje pa se ne more uporabiti. V konkretnem primeru je namreč mogoče izračunati prihodke toženca. Za določitev višine avtorskega honorarja je zato potrebno izhajati iz določb ZASP.
izbris zadruge iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - verjeten izkaz terjatve - občinska cesta - lastninskopravni status nepremičnine - zakonsko pooblastilo - pridobitev lastninske pravice - pogodba - razlastitveni akt
Pritožba utemeljeno opozarja, da določilo 39. člena Zakona o cestah, ki določa, da so občinske ceste v lasti občine, nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta. Z uveljavitvijo predmetnega zakonskega določila dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Citirano zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Kot je Ustavno sodišče RS opozorilo že v številnih odločbah, na katere se sklicuje pritožba, predstavlja pridobitni način bodisi pogodba, ki jo mora občina skleniti z lastnikom nepremičnine bodisi akt razlastitve, izdan v postopku razlastitve. Zato ne drži zaključek prvostopnega sodišča, da predlagateljica ni izkazala svoje terjatve do izbrisane pravne osebe. Na podlagi 39. člena Zakona o cestah ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest.
Tožeča stranka v tožbi toženi stranki ne očita neplačila okoljske dajatve za onesnaževanje, za kar tudi ne bi bila pristojna, temveč zahtevek utemeljuje na dejstvu, da je bila plačana okoljska dajatev neupravičeno in pravno zmotno, zgolj prihodek proračuna občine X, čeprav bi morala biti, glede na lokacijo odlagališča, tudi prihodek proračuna tožeče stranke. Ko je telo odlagališča na območju več občin, mora namreč zavezanec za plačilo okoljske dajatve mesečni obračun okoljske dajatve sestaviti in predložiti carinskemu organu za vsako občino posebej. Zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja upravičenost do prejema ustreznega dela, s strani tožene stranke že v celoti plačane okoljske dajatve, pa po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja upravne zadeve, temveč premoženjskopravni spor med dvema pravnima osebama, ki sodi v pristojnost sodišča.
neplačana sodna taksa - pritožba zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o sodnih taksah - taksa kot procesna predpostavka - taksa za pritožbo - taksna obveznost
Ker tožnik sodne takse za pritožbo niti delno ni plačal, pritožbene navedbe o delnem plačilu takse za presojo pravilnosti odločitve, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, ki je bil tožniku izdan v zvezi z neplačano sodno takso za pritožbo, niso relevantne.