sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Ker so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.
izvršilni stroški - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - poziv sodišča - pomen dejanja
Ozko materialnopravno razumevanje sodišča prve stopnje, da za naložitev povrnitve stroškov odgovora zadošča okoliščina, da je bil upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroška v postopku. Četudi sodišče prve stopnje upnika pozove k podaji odgovora na ugovor (prvi odstavek 57. ter prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ), upnik ni že zato upravičen do povrnitve stroškov, ampak mora sodišče upoštevati njegov učinek v konkretnem postopku.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122. ZPP člen 274.
fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa ob domnevi umika - res iudicata - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - trditvena podlaga predloga za taksno oprostitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ali obročno plačilo za pritožbo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Za umik pritožbe pa je bilo treba plačati tretjino sodne takse. Tožnica je ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse ali obročno plačilo in pri tem navedla enake razloge kot prvič za pritožbo. Sodišče prve stopnje je zavrglo ta predlog, ker je pravilno štelo, da je ob istih razlogih o zadevi že odločeno.
V tej pravdni zadevi sta po izdaji vmesne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen, pravdni stranki na pritožbeni obravnavi sklenili sodno poravnavo, v kateri se je tožena stranka zavezala tožniku v 15 dneh plačati 3.000 EUR. Odmero pravdnih stroškov (ob upoštevanju rezultata postopka, torej okoliščine, da se je tožena stranka tožniku zavezala plačati vse, kar je zahteval) sta pravdni stranki prepustili pritožbenemu sodišču.
ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-2, 51, 51/2. ZOdv člen 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - strošek kilometrine
V drugi zadevi je pritožnik priglasil le stroške, povezane s potovanjem v eno smer, zato je v predmetni zadevi upravičen do povračila priglašenih stroškov, povezanih s potovanjem v drugo smer.
Za izrek obsodilne sodbe bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dognati, da se je obtoženec v trenutku sklepanja posla z oškodovancem zavedal, da svojega dela obveznosti (plačila dogovorjene in naročene storitve) ne bo izpolnil, ker bo sredstva družbe uporabil za druge namene, kljub temu pa istočasno oškodovancu lažno zatrjeval, da bo storitev ob zapadlosti plačana, še zlasti ker gre za majhen znesek.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00025121
ZDR-1 člen 177, 178.
odškodninska odgovornost delavca - profesionalni voznik
Odškodninska obveznost je podana, če je podano nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo in krivda. Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da toženec ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti, saj je bil stebriček v mrtvem kotu. Šlo je namreč za stebriček višine 60 ali 70 cm, toženec pa je zanj vedel, saj je večkrat dnevno parkiral avtobus. Huda malomarnost je podana, če oseba ni ravnala s takšno pazljivostjo kot običajen človek, pri čemer je toženec poklicni voznik in zavezan še k večji skrbnosti kot običajen človek, hkrati pa je šlo za peron, ki ga je toženec dnevno uporabljal. Toženec bi lahko škodo preprečil, če bi ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar pa ni.
Napoteni delavec je v delovnem razmerju pri delodajalcu, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa storitve oziroma delo opravlja v drugi državi. Tožnik je opravljal prevoze po tujini. Glede na to, da ni šlo v konkretnem primeru za delavca prevoznika, ker tožena stranka ni imela kontaktov v Sloveniji, tudi ni šlo za službeno potovanje v tujino. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo minimalne zakonske pravice glede izplačila plače v Republiki Sloveniji.
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za prekinitev postopka in postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije. Glede na določila 113.a člena ZS sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče tega nista dolžni storiti, saj je začetek postopka predhodnega vprašanja s strani nižjih sodišč le fakultativne narave. Bistveno pa je, da tudi po vsebini ni razloga za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage oziroma veljavnosti prava EU.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki), opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem nominalnem neto znesku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00026059
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 18, 18/1, 344, 344/1, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 385, 445.d. ZJRM-1 člen 2/, 2/4, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
lahka telesna poškodba - grožnja - pritožbena seja - kaznovalni nalog - prepoved spremembe na slabše - prekršek in kaznivo dejanje - zavrnitev dokazov
Ker v obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe poleg znakov prekrška nasilnega vedenja obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem.
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 15, 15/1, 15/1-1.
vojak - misija - dodatek k plači - dodatek za nevarne naloge
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za nevarnost oprlo na ocene varnostnih razmer za Palestinska območja, sprejete s strani Sveta za nacionalno varnost. Ker je tožnik v obdobju, za katerega zahteva višji dodatek za nevarnost, opravljal delo v Palestini, in ne v Izraelu, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo ocene stopnje nevarnosti za Izrael, sprejete za obdobje od 6. 11. 2012 dalje. Drugačno zavzemanje tožnika tako ni utemeljeno, saj vztraja pri sklicevanju na oceno sekretariata, ki se nanaša na Izrael, in ne na Palestinska območja.
začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Toženec je z izjavo 14. 5. 2012 pripoznal predhodno že zapadlo tožničino terjatev. S tem je bilo zastaranje terjatve pretrgano. Toženec se je z izjavo zavezal poravnati dolg "nemudoma, ko prejme denar". Rok izpolnitve v toženčevi izjavi ni bil natančno določen, ampak je bila toženčeva izpolnitev odložena v prihodnost, pravdni stranki pa soglašali o odložitvi izpolnitve toženčeve obveznosti. Glede na to, da je bila izpolnitev toženčeve obveznosti plačila odložena do trenutka "ko bo prejel denar", je z materialnopravnega vidika jasno, da po pretrganju zastaranje ni začelo znova teči že naslednji dan po 14. 5. 2012, ampak je bil začetek teka zastaranja "vezan" na dan, ko bo toženec imel denar za izpolnitev te obveznosti. Kdaj je nastopil ta dan, ko je toženec razpolagal z denarnimi sredstvi za plačilo svojega dolga in je tedaj začelo znova teči zastaranje, bi moral v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena izkazati toženec, ki pa temu bremenu ni zadostil.
skrbnik za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - obnova postopka
V primeru dvoma v pravdno sposobnost stranke mora sodišče vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v postopku. V primeru zaključka, da stranka ni procesno sposobna, mora sodišče ukrepati v skladu z 80. členom in drugim odstavkom 81. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da ni potrebno predhodno soglasje centra za socialno delo v primeru, če ga sodišče postavi za skrbnika. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna. Po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - nepopolnost predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - pozivni sklep - dopolnitev nepopolnega predloga - zavrženje predloga - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - vsebinski preizkus - davčna tajnost
Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora tako predlog za oprostitev, kot tudi za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vsebovati soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s pozivnim sklepom sodišča prve stopnje in omenjenega soglasja ni predložila, sodišče prve stopnje ni moglo celostno ugotoviti njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva tako pri odločanju o oprostitvi, kot tudi odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse.
Določbe 12. člena ZST-1 niso same sebi namen, saj te podatke in izjave sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke, da poda soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
pravočasnost pritožbe - vloga v elektronski obliki - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Peti odstavek istega člena določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.
Ministrstvo za pravosodje RS še ni sprejelo ustreznega pravilnika o elektronskem poslovanju v kazenskih postopkih, niti še ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko vlaganje sodnih pisanj strankam kazenskih postopkov, zato vlaganje pritožb po elektronski poti še ni mogoče.
ZDSS-1 člen 75, 81, 82.. ZUP člen 125.. ZPIZ-2 člen 178.. ZZVZZ-UPB3 člen 34, 34/1.
sodno varstvo - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Ker je sodno socialni spor po 81. in 82. členu ZDSS-1 spor polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku in jo je mogoče uveljavljati s tožbenim zahtevkom. Če o pravici, pravni koristi ali obveznosti s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.