denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca - poslovodna oseba
V obravnavani zadevi je sporno priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do prenehanja delovnega razmerja po tožnikovi volji, poleg tega pa je bil tudi še v času upravnega odločanja še vedno vpisan v sodni register kot poslovodna oseba družbe d. o. o. in je dejansko to funkcijo še vedno izvajal tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni utemeljen.
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za prekinitev postopka in postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije. Glede na določila 113.a člena ZS sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče tega nista dolžni storiti, saj je začetek postopka predhodnega vprašanja s strani nižjih sodišč le fakultativne narave. Bistveno pa je, da tudi po vsebini ni razloga za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage oziroma veljavnosti prava EU.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Za višino odškodnine za premoženjsko škodo, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka, je relevantna celotna plača (osnova in dodatki), opredeljena v odločbi o plači za čas napotitve v mirovne sile, ki je sicer določena na mesečni ravni v pavšalnem nominalnem neto znesku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Delodajalec ima pravico organizirati delovni proces po svojih optimalnih potrebah, pri čemer pa ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - duševna bolezen - prisilno zdravljenje
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in ki se po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje trenutno lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za podaljšanje pridržanja za dobo nadaljnjih šestih tednov.
odškodninska odgovornost - šola - opustitev dolžne skrbnosti - osnovna šola
Ob dejstvu, da je šola sama podala pojasnilo (priloga B 3), da v času od 12.00 ure do 14.00 ure na hodnikih in pred šolo dežurata dva učitelja in ob nespornem dejstvu, da je v času škodnega dogodka, ki se je zgodil med navedenima urama, dejansko dežural le en učitelj, ter da so v tem času učenci - vozači že čakali odhod domov s prvim avtobusom, zavarovanec pa je le tem moral po zakonu (56. člen ZOsn) posebej zagotoviti varstvo med čakanjem na prevoz, toženka ni dokazala, da je šola nadzorstvo nad varstvom učencev na kraju škodnega dogodka opravljala na način, kot je bila dolžna, saj ni zadostila niti lastnim internim pravilom glede potrebnega števila dežurnih učiteljev. Posledično je bil kraj škodnega dogodka v kritičnem času povsem nenadzorovan, tožnica in ostali učenci so bili brez nadzora (v I. nadstropju), zaradi opustitve v lastnih internih pravilih predpisane dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca škodnega dogodka ni mogoče opredeliti za nesrečno naključje in se toženka ni uspela razbremeniti odgovornosti za tožničino škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024204
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ člen 37, 38, 244, 244/1, 244/2.
zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - udeležba pri kaznivem dejanju - akcesornost - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - novi dokazi - strokovno mnenje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker ni mogoče enačiti v opisu temeljnega kaznivega dejanja A. A. opisanih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na B. B., z opisom napeljevanja kot oblike udeležbe B. B., obsojeni s pritožbenimi navedbami, da je v posledici izreka oprostilne sodbe za B. B. odpadel eden od konstitutivnih zakonskih znakov, opisan v temeljnem kaznivem dejanju A. A., zaradi česar tudi ni več podano temeljno kaznivo dejanje A. A. in s tem ne dejanje pomoči C. C., ne more biti uspešen.
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu svojo odločitev v zvezi z izrekom oprostilne sodbe za B. B. zmotno utemeljuje z dejstvom, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 59294/2010, z dne 18. 6. 2015, vendarle kljub razveljavitvi prvostopenjske sodbe za B. B. zahtevi za varstvo zakonitosti C. C. v delu zaradi dejanja pomoči k temeljnemu kaznivemu dejanju A. A. in A. A. v celoti zavrnilo kot neutemeljeni, sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožnik namreč spregleda določbo drugega odstavka 424. člena ZKP, po kateri bi Vrhovno sodišče, v kolikor bi povezovalo dejanje napeljevanja B. B. s temeljnim kaznivim dejanjem A. A. oziroma z dejanjem pomoči C. C., imelo pooblastilo ravnati tudi v korist A. A. in C. C., pa temu ni bilo tako (beneficium cohaesionis oziroma pravna dobrota pridruženja).
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe
Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.
skrbnik za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - obnova postopka
V primeru dvoma v pravdno sposobnost stranke mora sodišče vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v postopku. V primeru zaključka, da stranka ni procesno sposobna, mora sodišče ukrepati v skladu z 80. členom in drugim odstavkom 81. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da ni potrebno predhodno soglasje centra za socialno delo v primeru, če ga sodišče postavi za skrbnika. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna. Po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.
pravočasnost pritožbe - vloga v elektronski obliki - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Peti odstavek istega člena določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.
Ministrstvo za pravosodje RS še ni sprejelo ustreznega pravilnika o elektronskem poslovanju v kazenskih postopkih, niti še ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko vlaganje sodnih pisanj strankam kazenskih postopkov, zato vlaganje pritožb po elektronski poti še ni mogoče.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 15, 15/1, 15/1-1.
vojak - misija - dodatek k plači - dodatek za nevarne naloge
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za nevarnost oprlo na ocene varnostnih razmer za Palestinska območja, sprejete s strani Sveta za nacionalno varnost. Ker je tožnik v obdobju, za katerega zahteva višji dodatek za nevarnost, opravljal delo v Palestini, in ne v Izraelu, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo ocene stopnje nevarnosti za Izrael, sprejete za obdobje od 6. 11. 2012 dalje. Drugačno zavzemanje tožnika tako ni utemeljeno, saj vztraja pri sklicevanju na oceno sekretariata, ki se nanaša na Izrael, in ne na Palestinska območja.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZS člen 113a.. OZ člen 378.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti upoštevalo ustaljeno sodno prakso v tovrstnih sporih, da je tožena stranka v zamudi s plačilom od tožnikove vrnitve z misije.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - elektronsko vročanje - vložitev vloge v elektronski obliki - elektronski podpis
Čeprav ZPP dopušča možnost vložitve vloge v elektronski obliki, ne zadošča, da jo stranka pošlje sodišču na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Pravilnik), sprejet v skladu s pooblastilom iz 7. odstavka 105.b. člena ZPP. Sicer pa 2. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da mora biti vloga, posredovana v elektronski obliki podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (torej overjenim s kvalificiranim potrdilom).
Po tem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, je tožnik tožbo v celoti umaknil. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP stroške postopka pravilno odmerilo glede na uspeh tožnika, ki je v postopku uspel v celoti, glede na vrednost spora po spremenjeni tožbi.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva - vložitev izrednega pravnega sredstva po stranki, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita
Toženec je predlog za obnovo postopka vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljeni pravniški državni izpit (86. člen ZPP). Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka je zato pravilna.
ZDSS-1 člen 75, 81, 82.. ZUP člen 125.. ZPIZ-2 člen 178.. ZZVZZ-UPB3 člen 34, 34/1.
sodno varstvo - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Ker je sodno socialni spor po 81. in 82. členu ZDSS-1 spor polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku in jo je mogoče uveljavljati s tožbenim zahtevkom. Če o pravici, pravni koristi ali obveznosti s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.