Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Pri določitvi pravične denarne odškodnine je treba upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin in strahu, in sicer glede na vse konkretne okoliščine, podane pri posameznem oškodovancu (individualizacija odškodnin), s ciljem, da se pri njemu doseže zadoščenje in s tem omilitev škode. Hkrati pa mora biti odškodnina določena tudi objektivno,s primerjavo z odškodninami za enako škodo, kar omogoča sodna praksa.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve
Nadaljevano kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je bilo storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo teh kaznivih dejanj. Ker iz konkretnega opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi kaznivo dejanje izvrševal od marca 2000 do decembra 2002, je čas storitve december 2002 in od takrat začnejo teči zastaralni roki.
vpis lastninske pravice - prepoved odtujitve - spor o nepremičnini - določenost zahtevka
Izrek sodbe je nedoločen, ker iz njega ni razvidno, katerega dela nepremičnin v izmeri 733 m2 je tožnik lastnik in kje se teh 733 m2 nahaja v okviru parcele. Ni izvedljiva vknjižba tako nedoločenega dela parcele v zemljiško knjigo.
Pravdno sodišče preverja stvarnopravne učinke vpisa prepovedi odtujitve.
Vpisana prepoved ima absolutene učinke, če je bila dogovorjena med osebami, naštetimi v pravnem pravilu paragrafa 364c ODZ.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL23014
KZ člen 48, 48/3, 146, 146/1, 48, 48/3, 146, 146/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 435, 277, 277/1, 277/1-3, 435.
pregon izključujoče okoliščine
Prepoved sojenja obsojenca, ki je storil kaznivo dejanja za katerega je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, storil pa ga je v času prestajanja kazni zapora. Kaznuje se le disciplinsko.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba, le da je izročitev premoženja odložena do smrti preživljanca. Takšna pogodba vsebuje tudi elemente aleatornosti, saj ob sklenitvi stranka ne ve, ali bo za svojo izpolnitev prejela ustrezno protivrednost. V zvezi z vprašanjem morebitne neodplačnosti pogodbe je potrebno izhajati iz poslovnega namena strank ob sklenitvi pogodbe in ne iz dejanskega stanja ob smrti preživljanca.
oprostitev plačila sodnih taks - presoja premoženjskih razmer stranke
Utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks je odvisna od dejanskih okoliščin. Le-te premoženjske razmere stranke pa mora sodišče presoditi v času, ko o predlogu odloča.
Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo po določbah 318. čl. ZPP, ni presojalo zgolj sklepčnosti tožbe, pač pa je ocenjevalo predložene dokaze, je taka zamudna sodba nezakonita.
OZ člen 131, 165, 378, 503, 131, 165, 378, 503. SPZ člen 141, 141.
prodajna pogodba - odstop pogodbe - odškodninska odgovornost - škoda
Za odškodninsko odgovornost za škodo, nastalo s kršitvijo prodajne pogodbe (neupravičen odstop od pogodbe), morajo biti podani vsi elementi civilnega delikta (škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, nastanek škode, vzročna zveza med nastankom škode in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost povzročitelja škode).
ZGD člen 394, 455, 455/2, 394, 455, 455/2. ZFPPod člen 27, 27.
izbris družbe - odgovornost družbenikov - pasivni družbenik
Kot 50% družbenik je imel drugi dolžnik možnost in dolžnost da vpliva na poslovanje družbe in da se seznani z dejanskim obsegom premoženja in obveznostmi izbrisane družbe ter bi lahko dosegel tudi redno prenehanje družbe, zato njegov položaj nikakor ni primerljiv s položajem delavcev, ki so po sili razmer v tranzicijskem obdobju postali delničarji v prezadolženih družbah, katere so bile kasneje izbrisane iz sodnega registra, kot to skuša prikazati pritožba. Dejstvo, da drugi dolžnik svoje možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe ni izkoristil, ne pomeni, da je bil pasiven družbenik v smislu ustavne odločbe, temveč pomeni zgolj to, da ni ravnal z zahtevano stopnjo skrbnosti.
Določba 1. odstavka 78. člena ZDen se glasi: "Dedovanje po umrlem se v tem postopku uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju." To pomeni, da je za presojo kroga dedičev in presojo njihove dedne sposobnosti odločilen trenutek pravnomočnosti sklepa o dedovanju in ta trenutek je v primeru dedovanja denacionaliziranega premoženja postavljen pred trenutek, ko obstaja zapuščina. Citirana določba ZDen obenem pomeni, da lahko v primerih, ko je denacionalizacijski upravičenec umrl pred pravnomočnostjo odločbe o dedovanju, njegovo podržavljeno premoženje dedujejo dediči dedičev; ali povedano drugače, premoženje, ki je bilo podržavljeno zapustniku, lahko podedujejo tudi tisti, ki niso njegovi dediči, če so dediči zapustnikovega dediča, ki je dedoval in umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zato je Ustavno sodišče v svoji odločbi Up-82/01 (Uradni list RS, št. 36/2002) zavzelo stališče, da je treba 1. odstavek 15. člena ZDen razumeti tako, da so pravni nasledniki upravičenca do denacionalizacije, ki je mrtev ali razglašen za mrtvega, vsi, ki po 1. odstavku 78. člena ZDen lahko pridobijo njegovo premoženje - tako njegovi dediči po ZD kot dediči njegovih dedičev, če so ti že mrtvi ali razglašeni za mrtve. Stališče, da dediči zapustnikovih dedičev ne morejo uveljavljati pravic iz denacionalizacije, je zato iz istih razlogov, kot je bila določba 20. člena ZDen-B, v neskladju z ustavo.
Sodba okrožnega sodišča je postala pravnomočna izven meja pravnomočnosti sodbe okrajnega sodišča, zato sodba okrožnega sodišča ne predstavlja dejstva oz. dokaza, ki bi lahko bil obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
V postopku delitve solastne stvari so solastniki nujni sosporniki, saj v postopku lahko sodelujejo le vsi solastniki hkrati. Zato predloga ni mogoče zavreči le proti enemu, ali le proti nekaterim solastnikom.
Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu naložilo v plačilo nepremoženjsko škodo izključno na podlagi navedb oškodovanca in ne da bi še obdolženca, zoper katerega je tekel kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja, o tem zaslišalo, odločitev o premoženjskopravnem zahtevku ni bila pravilna, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženca ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca s premoženjsko pravnim zahtevkom na podlagi 2. odst. 105. člena ZKP napotilo na pravdo.
Kot je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno poudarjeno, pomeni obnova postopka zgolj ponovitev oziroma reprizo pravnomočno končanega postopka, kar pomeni, da gre za presojo pravilnosti s tožbo oziroma predlogom za izvršbo že prej začetega sodnega postopka in na tej podlagi izdane sodbe. To pa pomeni, da je potrebno tudi ugovor zastaranja v obnovljenem postopku presojati glede na okoliščine, ki so bile podane ob vložitvi tožbe oziroma predloga, torej upoštevati dejstvo, kdaj je bilo to upnikovo procesno dejanje, ki je pretrgalo tek zastaralnega roka (člen 388 ZOR), storjeno. Na podlagi obnove postopka je torej vzpostavljena kontinuiteta že končanega postopka, oz. z razveljavitvijo pravnomočne odločbe izpostavlja takšno procesno stanje, kot da postopek pravnomočno ni bil končan. Tako nastala procesna situacija pa pravdnima strankama ne more poslabšati njunih materialnopravnih položajev, ob upoštevanju enakih dejanskih okoliščin, ki so odločilne za presojo njunih procesnih ali materialnopravnih ugovorov.
ZOR člen 436, 436. ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27. OZ člen 417, 417.
izbris delniške družbe - odgovornost družbenikov - prenos delnic, če še niso izdane kot vrednostni papir - cesijska pogodba - obličnost
Da toženec lahko nastopa kot pravni naslednik izbrisane gospodarske družbe, mora biti njen delničar v trenutku izbrisa iz sodnega registra.
Poleg situacije, ko so imenske delnice izdane kot pisne listine in se prenos opravi z indosamentom, je mogoča tudi situacija, do katere je v tranzicijskem obdobju pogosto prihajalo, ko imenske delnice še niso oziroma sploh niso bile izdane v fizični obliki kot vrednostni papir in hkrati tudi ni šlo za nematerializirane vrednostne papirje. Tako v prvem kot v drugem primeru je morala delniška družba voditi delniško knjigo, V primeru, ko imenske delnice še niso bile izdane kot vrednostni papir, gre šele za prenos terjatev s cesijsko pogodbo, za katero veljavni predpisi ne zahtevajo posebne obličnosti. Zato toženec lahko dokazuje prenos terjatev le s cesijsko pogodbo in vpisom v delniško knjigo.
Posledica zmotne uporabe materialnega prava s strani sodišča prve stopnje glede možnosti imenskih delnice je tudi to, da se ni ukvarjalo z ugovorom, ki ga je uveljavljala tožeča stranka - ugovarjala je fiktivnost (datuma), s tem pa ničnost kupoprodajne pogodbe. Navedla je, da je bila pogodba antidatirana, vpis v delniško knjigo pa pripisan naknadno, in sicer zato, da bi se toženec izognil odgovornosti.
imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev
Dolžnost uprave je, da poda sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za njegovo sklepčnost (1. odst. 276. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1).
pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno upravljanje stvari v solastnini
Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo.