izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - formulacija zahtevka
Formulacija zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju se formalno res glasi kot ugotovitveni zahtevek, ki pa to po vsebini ni, saj gre dejansko za uveljavljanje tega, da določena pravna dejanja tožnika nimajo učinka proti stečajni masi tožnika v stečaju.
Zakoniti zastopnik tožnika je stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče. Če ta ne prebiva v kraju, v katerem je sedež stečajnega dolžnika, mu je treba stroške za prihod na sodišče vsekakor priznati.
nepremoženjska škoda - obseg škode - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je obseg tožnici nastale nepremoženjska škode ugotovilo na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca nevrološke stroke. Neutemeljeno pa je zavrnilo dokazni predlog za pribavo izvedenskega mnenja izvedenca kliničnega psihologa, ki bi naj podal izvid in mnenje, ali je tožnica v škodnem dogodku utrpela tudi posttravmatsko stresno motnjo, ki bi se naj održala v večjem obsegu psihičnih težav in s tem povezanim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja glede obsega škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti bo potrebno pridobiti mnenje izvedenca kliničnega psihologa, nato pa ponovno odločiti o odmeri višine pravične denarne odškodnine.
ZIZ člen 141, 141/2, 141, 141/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo, kar je v korist dolžnika ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo. Tako se pokaže, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar je pritožba nedovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ustrezna zaposlitev
Delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3.odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav je delavčeva dejanska izobrazba višja od zahtevane za delovno mesto, na katerem je delal po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delodajalec odpovedal (delavec je bil zaposlen na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja izobrazbe, imel pa je V. stopnjo izobrazbe).
SZ člen 22, 145, 22, 145, 22, 145. ZIZ člen 23, 23.
izterjava stroškov upravljanja - pogodba o prenosu nalog za upravljanje - aktivna legitimacija
Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke.
pogoji za začasno odredbo - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve
Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - član sveta delavcev
Tožnik kot član sveta delavcev glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj ni ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
V zakonu ni določeno, da mora biti delavcu med prejemom pisne obdolžitve in zagovorom zagotovljen določen minimalen čas za pripravo na obrambo. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala po tem, ko je tožniku glede očitane kršitve (odklonitev dela v zvezi z usposobitvijo knjigomata, neopravičeni izostanek z dela, opustitev vodenja evidence o opravljenem delu) določila petdnevni rok za pripravo na zagovor, je zakonita.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z načelom odprtega sojenja obe stranki seznaniti z možnostjo odločitve po 2. odst. 118. čl. ZDR. S tem bi tožnici dalo možnost, da postavi odškodninski zahtevek, o katerem bi odločilo skupaj z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o tem, kar sploh ni bilo predlagano oziroma zahtevano, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino, razveljavilo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 336, 336/1, 356, 336, 336/1, 356.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje s sodbo ugotovljene terjatve - začetek teka roka
Desetletni rok za zastaranje terjatve iz izvršilnega naslova prične teči naslednji dan po tem, ko je sodba postala pravnomočna. Takrat je namreč upnik pridobil pravico terjati izpolnitev obveznosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - grožnja - odpravnina - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje bi moralo neustrezno oblikovani podredni tožbeni zahtevek (identičen primarnemu tožbenemu zahtevku) zavrniti iz istih razlogov, kot je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Tožbe s takšnim zahtevkom ni pravilno zavreči, saj ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
Prepričevanje predstavnikov prvotožene stranke, naj tožnica podpiše pogodbo o zaposlitvi pri drugotoženi stranki, ker bo sicer ostala brez zaposlitve in pravic, ne pomeni nedopustne grožnje, ki bi lahko povzročila utemeljen strah. Ker njena volja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni bila obremenjena z napako, je tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Prvotožena in drugotožena stranka sta se s pogodbo o prevzemu delavcev (tudi tožnice) dogovorili, da se bo njihova delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoštevala, kot da niso spremenili zaposlitve. Takšna zaveza je pravno veljavna in izenačuje tožničin položaj s položajem delavca, ki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpiše novo pogodbo o zaposlitvi pri dotedanjem delodajalcu. Iz tega razloga ji pri temu delodajalcu (prvotoženi stranki) ne pripada odpravnina, saj bo lahko ob morebitni kasnejši odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (drugotoženi stranki) uveljavljala višjo odpravnino ob upoštevanju delovne dobe pri obeh delodajalcih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je opravila uskladitev internih aktov z novim ZDR, zaradi česar je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je podpisal. Sodišče prve stopnje je spor zmotno presojalo po določilu 47. člena ZDR, ker ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka tožniku pred tem že redno odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ne gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj iz 48. člena ZDR izhaja, da je potrebno v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov iz 1. odstavka 88. člena ZDR in obstajajo razlogi za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v skladu z 90. členom ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je sicer kot prodajalka naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, predvsem ni spoštovala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, med katere sodita pravočasen polog denarja in ustrezno vodenje dokumentacije. Kljub temu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj tožena stranka v tem postopku ni ugotavljala, ali so podane okoliščine in interesi obeh strank, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
pravdni stroški - umik tožbe - napačen sklep o napotitvi na pravdo v stečajnem postopku
Do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, je prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, nosi stranka sama.
Zakon o pravdnem postopku samo izjemoma dopušča možnost, da sodišče v dokazne namene izvede dokaz z zaslišanjem samo ene stranke (258. člen ZPP). S tem ko je prvostopenjsko sodišče zaslišalo samo toženo stranko in ocenilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke ne bi prispevala k dodatnejši razjasnitvi dejanskega stanja, je dejansko izvedlo vnaprejšnjo dokazno oceno dokaza, ki ga sploh ni izvedlo. Takšno postopanje pa pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ekonomski razlog - kriteriji - zaposlitev za določen čas
Upad naročil, zaradi katerega je morala tožena stranka prerazporejati delovni čas tako, da so delavci večkrat ostajali doma, predstavlja ekonomski razlog, ki opravičuje odločitev, da bo na posameznem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev. Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti uporabiti kriterijev, ki jih določa kolektivna pogodba.
Zaposlitev dveh delavcev za določen čas ne dokazuje, da ni bilo utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj zaposlitve za določen čas ni mogoče šteti za ustrezno zaposlitve, ki bi jo bila dolžna tožena stranka ob odpovedi ponuditi tožnici.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Obveznost delodajalca, da delavcu hkrati z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe, ker obstaja možnost za njegovo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma za dokvalifikacijo oziroma prekvalifikacijo, je podana le, kadar gre za ponudbo ustrezne zaposlitve v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni nezakonita, če delodajalec hkrati z odpovedjo delavcu ne ponudi pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, uvrščeno v VII. tarifni razred, zato ponudba zaposlitve na delovno mesto poslovodje V, ki je uvrščeno v V. tarifni razred, ni ponudba ustrezne zaposlitve.
Predlog za plačilo odškodnine po 2. odst. 118. člena ZDR mora stranka izrecno uveljaviti do zaključka glavne obravnave, sodišče o tem ne sme odločiti brez strankinega predloga. Če pa ugotovi, da bi bilo potrebno za pravično presojo zadeve odločiti o sodni razvezi in odškodnini, mora o takšni rešitvi spora seznaniti stranke v okviru materialno-procesnega vodstva, da se lahko o tem izjasnijo.
ZDR v zvezi s pravico do povračila stroškov za prehrano izrecno ne določa, da mora biti povračilo teh stroškov vedno v denarni obliki (kot je to npr. določeno za plačo). Tudi po novi delovno pravni zakonodaji je mogoče to pravico s kolektivno pogodbo urediti na drug ustrezen način. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi, da je delodajalec praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in kakovosti in le tedaj, če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane v denarnem znesku.
Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo, lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko.