Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
Sodišče prve stopnje teh listin ni ocenilo ampak le pavšalno navedlo, da upnik ni izkazal nobenega od razlogov za odlog izvršbe, pa čeprav tako iz predloženega računa, predvsem pa iz predloga za izrek denarne kazni izvršitelja Milana Glažarja, ki nedvomno predstavlja javno listino, izhaja lastninska pravica tretjega na spornem avtomobilu (izvršitelj namreč ugotavlja, da je avto registriran na tretjega).
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tedaj, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To, da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se jo zasliši kot stranko, še ne pomeni, da ji kot stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
2. Bistvenega pomena je, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožeče stranke deluje negativno.
1. Po 7. členu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (ZPPVS) so verske skupnosti pravne osebe civilnega prava.
2. Tožeča stranka je bila v upravnem postopku za vrnitev nacionaliziranega premoženja napotena, da sproži postopek za rešitev predhodnega vprašanja o veljavnosti kupoprodajne pogodbe in darilne pogodbe za obravnavano nepremičnino. Uveljavljanje posledic ničnosti, kar naj bi bilo po mnenju druge in tretje tožene stranke pomanjkljivost tožbenega zahtevka tožeče stranke, se tičejo razmerja med strankami nične pogodbe in se tožeče stranke ne tičejo, zato za urejanje teh razmerij ne more imeti pravnega interesa in nima nobenega vpliva na nadaljevanje denacionalizacijskega postopka.
ZVCP-1 člen 32. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 7a, 7a.
kršitev materialnega prava - pravna opredelitev dejanja
Če prvostopno sodišče ni uporabilo milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, je v škodo obdolženca kršilo 4. tč. 156. čl. ZP-1, tudi če je predpis pravilnik, ker je bil pri odločanju uporabljen prav tako pravilnik, vendar prej veljavni in za obdolženca strožji.
ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpovedni rok
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR, na pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90 in je v nasprotju z ZDR/02, ki je na novo določil višino odpravnine in dolžino odpovednega roka.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - organizacijski razlog
Ker je tožena stranka izvedla organizacijsko spremembo, tako da je vse vodstvene naloge, ki jih je opravljala tožnica, razporedila na nadrejenega delavca, s čimer je njeno delovno mesto dejansko ukinila, je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog
Zgolj sprememba višine plače, na kar se je tožena stranka sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb pod opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu z 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.
Tožeča stranka je toženi stranki dobavljala blago, slednja pa ga je prodajala. Stranki sta skupno določili maloprodajno ceno tega blaga ter se dogovorili tudi o maloprodajni marži, tako da je vsaki stranki pripadla polovica marže. Po opravljeni prodaji je tožena stranka tožeči stranki pisno odjavila prodano blago, za katero je tožeča stranka toženi stranki izstavila račun, ki ga je bila slednja dolžna plačati. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej šlo za (prodajno) komisijo (788. čl. in nasl. OZ), pri kateri je tožena stranka v svojem imenu kot komisionar prodajala blago svojega komitenta, tožeče stranke.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Ker sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, na podlagi katere je tožena stranka tožniku (delno) plačala svoj dolg iz naslova premalo izplačanih plač, v ničemer ne vpliva na njegovo pravico v individualnem delovnem sporu zahtevati plačilo višjega zneska, za tožbo, s katero uveljavlja ničnost te sodne poravnave, ne izkazuje pravnega interesa, in jo je potrebno zavreči.
ZOR člen 85, 85/2, 89, 387, 387/2, 85, 85/2, 89, 387, 387/2. OZ člen 12, 12.
pooblastilo za zastopanje delniške družbe - pretrganje zastaranja
Direktor Finančno računovodske službe ni bil kot zakoniti zastopnik vpisan v sodnem registru. Vendar pa upravičenost za zastopanje ne temelji samo na zakonu, ampak lahko tudi na drugem pravnem aktu (na primer statutu družbe), ali na izjavi volje zastopanega (pooblastilo, glej 2. odst. 85. čl. ZOR).
Z izjavo o pripoznavi dolga je lahko dosežen učinek pretrganja zastaranja v smislu 2. odst. 387. čl. ZOR.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.