izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni sporno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Tožnik pa tudi ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, s čimer bi sicer izpolnjeval enega od pogojev iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik ni dokazal, da uradne evidence neresnično potrjujejo, da nikoli ni bil izbrisan, ker do 22. 9. 2000 sploh ni imel prijavljenega stalnega prebivališča. Tega ni izkazal niti s tožbenimi navedbami niti tega ne kažejo podatki v upravnem spisu.
Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je z potrdilom, ki ima dokazno moč javne listine, dokazal, da je dne 26. 6. 1992, torej po izbrisu iz registra iz stalnega prebivalstva (26. 6. 1992), pri (tedanji) občini Tržič vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Gre torej za pravno pomembno dejstvo, ki bi moralo biti evidentirano v uradni evidenci upravnega organa. Zato ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnik ni vložil predmetne prošnje, ker njegova prošnja ni razvidna iz uradnih evidenc, kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede prejema njegove prošnje z dne 26. 6. 1992. Posledično dejstvo, da tožnikova prošnja ni evidentirana v uradnih evidencah, kot to pravilno navaja v tožbi, ne more biti tožniku v škodo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoji za priznanje odškodnine
Do denarne odškodnine po ZPŠOIRSP je upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v vseh treh alinejah drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Ker tožeča stranka teh pogojev ne izpolnjuje, tudi izpolnjevanja pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji oziroma okoliščin, zaradi katerih se oseba ni mogla vrniti v Republiko Slovenijo iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Odločitev upravnih organov pravilno temelji na ugotovitvi z vpogledom v uradne evidence, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določbe 81. člena tedanjega ZTuj, temveč je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi dokončne odločbe (tedanjega) MSNZ Ljubljana dne 12. 6. 1993. Ker torej tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva po določbah ZTuj, temveč je bila izbrisana iz tega registra, na podlagi dokončne odločbe MSNZ Ljubljana, izdane na podlagi določb ZENO, to pomeni, da ne izpolnjuje enega od pogojev po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz podatkov uradnih evidenc izhaja, da je tožnik prvič prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji šele z dnem 17. 5. 2000, pred tem pa je imel prijavljeno le začasno prebivališče na več različnih naslovih v Republiki Sloveniji. Ker tožnik torej vse do 17. 5. 2000 v Sloveniji ni še nikoli imel prijavljenega stalnega prebivališča, to pomeni, da tudi ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih 1. in 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporen obstoj odločbe, s katero je bilo na podlagi ZENO ugotovljeno, da tožnica dejansko ne prebiva na naslovu C., Ljubljana, in da se jo zato izbriše iz registra. Zato se je tožena stranka lahko oprla na razlago, da pravna podlaga za dodelitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne pokriva izbrisa na podlagi ZENO, saj se na podlagi izbrisa iz registra po določbah ZENO smatra, da je oseba zapustila bivališče, ker ni imela več dejanskega namena prebivanja na določenem naslovu. Ker tožnica tudi ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da tožnica ni bila izbrisana, ko so zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, glede na to, da je bila zanjo podana vloga za sprejem v državljanstvo, je izpodbijana odločba zakonita in pravilna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da si tožnica ni pridobila ne državljanstva Republike Slovenije, niti dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako ni sporno, da je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, niti ni sporno, da je tožnica, ki živi v tujini, neuspešno zahtevala izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji šele po uveljavitvi ZUSDDD-B. To pomeni, da tožnica ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev, da bi bila upravičena do odškodnine na podlagi ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - na podlagi ZENO izbrisana oseba
Med strankama ni sporen obstoj odločbe z dne 28. 5. 1993, s katero je bilo na podlagi ZENO v zadevi ugotavljanja dejanskega bivališča ugotovljeno, da tožnica dejansko ne prebiva na naslovu D., Ljubljana, in da se jo zato izbriše iz registra. Zato se je tožena stranka lahko oprla na razlago, da pravna podlaga za dodelitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne pokriva izbrisa na podlagi ZENO, saj se na podlagi izbrisa iz registra po določbah ZENO smatra, da je oseba zapustila bivališče, ker ni imela več dejanskega namena prebivanja na določenem naslovu.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Med strankama ni sporno, da si tožnica ni pridobila ne državljanstva Republike Slovenije, niti dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prav tako ni sporno, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva 26. 2. 1992, niti ni sporno, da je tožnica, ki živi v tujini, neuspešno zahtevala izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji šele po uveljavitvi ZUSDDD-B z vlogo z dne 23. 7. 2013, ki je bila zavrnjena z odločbo, ki je postala pravnomočna 11. 3. 2014.
Odločitev obeh upravnih organov pravilno temelji na ugotovitvi, da je tožnica prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD vložila šele po uveljavitvi ZUSDDD-B. To pomeni, da ne izpolnjuje enega izmed taksativnih zakonskih pogojev iz 1. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP, ki bi morali biti za ugoditev njeni prošnji kumulativno izpolnjeni.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnik v pritožbi in tožbi ne oporeka ugotovljenim dejstvom, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in da ni bil sprejet v državljanstvo. To pomeni, da ne izpolnjuje pogoja, da bi bil upravičen do odškodnine po 1. odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Pogoji iz prve, druge in tretje alineje 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP so postavljeni kumulativno in ker tožnik pogoja iz 1. alineje 2. odstavka 2. člena zakona ne izpolnjuje, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnik v pritožbi in tožbi tudi ne oporeka ugotovljenim dejstvom, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in da ni bil sprejet v državljanstvo. To pomeni, da med strankama niti ni sporno, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da bi bil upravičen do odškodnine po 1. odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - odvzem državljanstva
Ker je bilo tožniku že dne 11. 1. 1992, kar je pred začetkom veljavnosti Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992, odvzeto državljanstvo s pravnomočno in javno objavljeno odločbo Ministrstva za notranje zadeve, in tožnik od tega datuma dalje ni bil več voden v registru stalnega prebivalstva, dne 26. 2. 1992 torej tudi ni bil izbrisan iz omenjenega registra, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje statusa upravičenca do povrnitve škode po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
V obravnavanem primeru tožba kot nesporno že sama izpostavlja, da dne 26. 2. 1992 v register stalnega prebivalstva za tožnika ni bila vnesena odjava stalnega prebivališča, saj je tožniku že pred tem datumom prenehala prijava stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za notranje zadeve o odvzemu državljanstva, iz česar jasno izhaja, da tožniku prijava stalnega prebivališča ni prenehala zaradi uveljavitve Zakona o tujcih, temveč zaradi odvzema državljanstva RS na podlagi določil Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), upravna organa pa sta zato pravilno presodila, da tožnik po določbah ZPŠOIRSP ni upravičenec za povrnitev škode zaradi izbrisa.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Zakon priznava pravico do povračila škode, nastale zaradi izbrisa tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, vsi tisti, ki pa jim je bil ta status zavrnjen, zavržen ali postopek ustavljen, pa so imeli možnost izrabiti redna pravna sredstva oziroma odločitev upravnega organa izpodbijati v upravnem sporu in v primeru uspešne tožbe doseči tudi priznanje lastnosti upravičenca na podlagi določbe 2. člena ZPŠOIRSP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec upravičen do 50 EUR denarne odškodnine in glede na to, da tožnica ne zatrjuje, da je bilo obdobje izbrisa daljše od 82 mesecev, sodišče tožničinih tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilno (nepravično) določitev višine odškodnine ne more upoštevati.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - obdobje izbrisa - enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da bi se moralo obdobje, do katerega je tožnica upravičena do odškodnine, šteti vse od izbrisa iz registra prebivalstva dne 26. 2. 1992 pa do pridobitve slovenskega državljanstva dne 9. 10. 1998. Tožnica je namreč pridobila dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji pred pridobitvijo državljanstva, zato se ji šteje kot obdobje, v katerem je upravičena za povračilo škode zaradi izbrisa samo obdobje treh mesecev.
žrtev vojnega nasilja - odškodnina za izgubo življenja bližnjega - višina odškodnine
Vsakemu upravičencu pripada odškodnina v fiksnem znesku, ki ga je za vse primere enako določil zakonodajalec. To pomeni, da se pri odmeri odškodnine ne upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, zato sodišče ne more upoštevati tožničinih ugovorov o posledicah, ki jih je trpela zaradi smrti mame.
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 8. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Postavlja se vprašanje, zakaj je v dopisih navedeno, da je bil tožnik izbrisan dne 30. 7. 1992, iz potrdil pa izhaja, da je imel stalno prebivališče v Sloveniji do 13. 4. 1992. Pri takih podatkih ni mogoče trditi, da se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi uradnih podatkov oziroma na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, zaradi česar ni bilo pogojev za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
ZPŠOIRSP člen 1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 108, 108/1, 146, 146/1.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča z opozorilom na zakonske posledice, v kolikor ne bo ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.