ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 321, 321/1, 321/2, 321/3.
posebni revizor - stroški posebne revizije - višina stroškov - obveznosti revizorja - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec - pravni in ekonomski interes
Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.
Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.
odločitev o stroških pravdnega postopka - več postopkov pred istim sodiščem - potrebni stroški
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.
Sodna praksa in teorija sta že zavzeli stališče, da lahko odškodninsko odgovarjata oba, tako dejanski, kot tudi formalni delodajalec.
Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh tistih dejstev, ki so po materialnopravnem stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji.
OZ člen 101, 110, 117, 619, 637, 639, 639/3, 639/4. ZPP člen 279c, 279č, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 442, 458, 458/1, 495, 495/1.
tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - pripravljalni narok - neizvedba naroka - program vodenja postopka - pravica do izjave v postopku - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevanje za stvarne napake - delna neizpolnitev - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravica sočasne izpolnitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznatna napaka - pravica zahtevati odpravo napak - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je izvedlo le narok za glavno obravnavo, ni pa izvedlo pripravljalnega naroka. S tem je kršilo določbe 279.c in 279.č člena ZPP v povezavi z 442. členom ZPP. Vendar pa je bila s tem storjena le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je bila z neizvedbo pripravljalnega naroka in neizdelavo programa vodenja postopka kršena pravica do izjave (ne uveljavlja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi sicer je pritožnica navedeno grajo (na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) podala šele v pritožbi, kar je glede na 286.b člen ZPP prepozno.
Poleg tega pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
V primeru, ko sodišče navede več razlogov za zavrnitev določenega ugovora, morebitna nepravilnost (v materialnopravnem ali procesnem smislu) le enega od njih ne povzroči nepravilnosti odločitve.
splošna pravna načela - odločanje sodišča po prostem preudarku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih samo, kadar so odsotna dejstva odločilna po materialnem pravu, ki ga je treba uporabiti po presoji sodišča, ne pa stranke. Lahko pa gre v takšnih primerih za drugo napako sojenja, in sicer napačno uporabo materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče ne stori nikakršne procesne kršitve, če se z ničimer izrecno ne opredeli do trditev in dokazov o tistih dejstvih, ki z njegovega materialnopravnega izhodišča niso odločilna, odločilna pa so s stališča drugega materialnega prava, za uporabo katerega se zavzema stranka.
Pravdni postopek upošteva množico različnih ciljev, ki so si včasih lahko nasprotujoči (na primer hitrost rešitve spora na eni in brezhibna ugotovitev dejstev na drugi strani), in temu prilagaja različna sredstva, da bi se v čim večji meri uresničili, vendar ne nujno vedno v celoti in za vsako ceno. Nesorazmerno bi v okoliščinah te zadeve bilo za nagrado in stroške izvedenca porabiti nekajkrat več, kot pa je zasledovani cilj, tj. popolna pravilnost odločitve, komu pripada navedenih dobrih 207 EUR.
Dejstev, ki se odkrijejo v dokaznem postopku, sodišče ne sme upoštevati, če jih nobena od strank ni navajala. Stranke so tiste, ki so dolžne in upravičene priskrbeti ustrezno trditveno podlago zahtevka in zgolj okoliščina, da se neko dejstvo mimo navedb strank odkrije v dokaznem postopku, strank ne odvezuje omenjene odgovornosti.
V situaciji, ko pa dejstvo, ki se je mimo navedb strank odkrilo v dokaznem postopku, neposredno negira odločilne navedbe stranke, seveda ni mogoče uporabiti pravila, da se takšno dejstvo ne sme upoštevati.
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1, 341. ZGD-1 člen 32, 263, 515, 515/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - občina kot ustanoviteljica - javno podjetje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - nedopustnost podlage - zastopanje družbe - poslovodja - skrbnost in odgovornost poslovodje - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - stranke pogodbe - aktivna stvarna legitimacija
Občina (druga tožnica) ni bila stranka pogodbe, saj v zvezi z njo ni prevzela nobenih pravic ali obveznosti. Tega ne spremeni niti podpis župana na koncu pogodbe pod pripisom "prebrano, se strinjamo." Poslovodstvo gospodarske družbe samostojno zastopa družbo in zanjo izraža pravnoposlovno voljo. Opravlja lahko vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato direktor prve tožnice tudi ni potreboval posebnega dovoljenja ali soglasja druge tožnice, da sklene dogovor, s katerim je pripoznal dolg do toženke.
Tožnici nista uspeli dokazati, da je šlo pri dogovoru k osnovni pogodbi za nedopustno podlago (kavzo) z namenom škodovanja prvi tožnici in nedopustnim okoriščenjem toženke na račun tožnic. Posamezne trditve s katerimi to utemeljujeta tožnici niso presegle ravni špekulacije ali posameznih nezaokroženih indicev. Gospodarska nesmotrnost sklenjenega dogovora sama po sebi ne utemeljuje njegove ničnosti, ampak je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
zavarovanje denarne terjatve - več sredstev zavarovanja - sorazmernost - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji (ali da bo terjatev zoper dolžnika šele nastala). Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja.
V tej fazi postopka je potrebno upoštevati, da vrednost nepremičnin znatno presega višino vtoževane terjatve, dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, pa utemeljuje subjektivni pogoj zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi sorazmernosti zavarovanja. Zgolj višina bančnega posojila in vrednost nepremičnin pri presoji sorazmernosti ni nujno odločilnega pomena, saj je potrebno upoštevati sorazmernost med vrednostjo izkazane terjatve in vrednostjo nepremičnin, ki naj bi služile zavarovanju te terjatve. S tega vidika je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oziroma omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi (v tej zadevi pa tudi z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo).
ZIZ člen 57, 57/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/2.
zavarovanje z začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravočasnost odgovora - tek procesnega roka
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, na podlagi katerih podatkov zaključuje, da tožeča stranka na ugovor tožene stranke ni (pravočasno) odgovorila, zaradi česar izpodbijanega sklepa niti ni mogoče preizkusiti.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11, 13.. URS člen 22, 26, 39.. ZJZ člen 6, 21, 21/7.
javnopravna odškodninska odgovornost države - pravica do zbiranja in združevanja - obrazloženost odločbe - kvalificirana stopnja napačnosti - arbitrarnost odločanja
Prepoved arbitrarnosti izhaja iz določila 22. člena URS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Arbitrarnost pri sprejemanju odločitev pomeni samovoljno odločanje, ki je očitno napačno in brez razumnih pravnih argumentov. Odločba sodišča ali upravnega organa je samovoljna, če bi že na prvi pogled iz nje razbrali, da je bilo o nečem odločeno v očitnem nasprotju z zakonom ali celo brez zakonske podlage ali brez vsakih (razumnih) razlogov. Vsaka napačna razlaga oziroma uporaba zakonske norme sama po sebi ni arbitrarna. Prag za ugotovitev arbitrarnosti mora biti visok, saj bi bila sicer vsaka nezakonita odločba sodišča oziroma upravnega organa, ki je obremenjena s postopkovnimi kršitvami v smislu nejasnih, pomanjkljivih razlogov ali nepravilno uporabo materialnega prava, lahko označena za arbitrarno in kot takšna podlaga za odškodninsko odgovornost države.
nagrada izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovna institucija iz tujine kot izvedenec
Sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu naložilo izvedencu podajo izvida in mnenja z odgovori na več vprašanj, na ta je izvedenec odgovoril, čeprav ne nujno po zastavljenem vrstnem redu. Če imajo stranke pripombe na izvedeniško mnenje, je to stvar nadaljnjega postopka in ne pomeni avtomatično neupravičenosti do nagrade.
ZPP člen 154, 154/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 13, 13/2.
čas odločanja o pravdnih stroških - stroški postopka zavarovanja - del pravdnih stroškov - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku
Toženca utemeljeno navajata, da so stroški v zvezi z začasno odredbo (konkretno ugovornega postopka), del pravdnih stroškov, o teh pa je praviloma odločeno ob koncu postopka glede na končni uspeh v pravdi. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe sicer uspela prepričati sodišče, da obstaja verjetnost obstoja terjatve in nevarnost razpolaganja s premoženjem tožencev, vendar kasneje v pravdnem postopku ni uspela z gotovostjo dokazati obstoja terjatve. V tem primeru se ne presoja ozko gledano samo uspeh tožeče stranke v postopku zavarovanja, ker je ta bil začasen, pač pa se presoja končni uspeh s tožbo.
Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - finančno stanje
Tožena stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, pri čemer so odločilne, da v bilanci stanja za zadnje poslovno leto izkazuje 37.735,25 EUR denarnih sredstev ter da na transakcijskem računu pri Addiko bank d.d. ni evidentirano pomanjkanje sredstev. Prav tako ne izpodbija višine sodne takse 2.115,00 EUR.
spor majhne vrednosti - izostanek z naroka - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Trditve toženke so lahko, kot pravilno izpostavlja tožnica, le predmet predloga za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP), ki pa ga toženka primarno ni podala, saj je vložila pritožbo zoper sodbo. Predlog tudi ni bil podan pravočasno in zato z njim pritožnica tudi sicer ne bi mogla doseči drugačne odločitve ter je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo obravnavalo tako, kot jo je naslovila sama, in o njej zaključilo kot izhaja iz točke 7. te obrazložitve.