razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – bistveno spremenjene okoliščine – znižanje preživnine
V konkretni zadevi je evidentno, da so se okoliščine na strani tožnika bistveno spremenile. To sicer ne pomeni, da preživnine sploh ni več dolžan plačevati, saj je to njegova stroga zaveza, za uresničitev katere se mora maksimalno potruditi. Vendar je utemeljena njegova zahteva po znižanju te obveznosti, vsaj za čas, ko so se njegovi prejemki drastično zmanjšali
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla - keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti – naključje – pasivna legitimacija zavarovalnice
Nesrečno naključje, katerega rezultat je nastala škoda, v odsotnosti krivca zanjo ali pa okoliščin, ki pogojujejo objektivno odgovornost, bremeni tistega, ki se mu je pripetilo.
V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema in je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu izjeme tolmačiti ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari (in dejavnosti), ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same stvari (ali dejavnosti) ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar (ali dejavnost) pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
Keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico.
Trditveno in dokazno breme glede višine stroškov za opravo nadomestnega dejanja ima upnik v predlogu za izvršbo in ne dolžnik v ugovoru. Če sodišče takemu predlogu ugodi, mora sklep vsebovati tudi naložitveni del, kot to izhaja iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba pa se opravi na račun sodišča (gre za obliko sodnega depozita).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – legitimacija upnika za pritožbo – predlagatelj postopka
V 2. odst. 438. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa. Iz navedene določbe izhaja, da je pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa omejena le na predlagatelja postopka iz 433. člena ZFPPIP, to je oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
pogodba v korist tretjega - ugovori dolžnika proti tretjemu
Ker tožena stranka kot promitent ne more imeti ugovorov iz pogodbe v korist tretjega, iz katere izhaja korist, ki je namenjena tožeči stranki, je neutemeljeno navajanje tožene stranke o odpadli pravni podlagi za vtoževano terjatev, ker se nanjo ne more sklicevati. Četudi je kreditno razmerje med toženo stranko in promisarjem prenehalo, to ne more vplivati na zavezo tožene stranke do beneficiarja - tožeče stranke iz pogodbe v korist tretjega.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocena
Odločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
Ker tožena stranka ni navedla, zakaj gradbenega dnevnika nima, pritožbeno sodišče šteje, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede spornih dejstev (ali je in katera dela je opravila za tožečo stranko, koliko ur, s katerimi delavci, kakšna je bila cena del) zadostila, saj je tožena stranka z opustitvijo dolžnega ravnanja (hraniti dnevnik in ga predložiti) tožeči stranki onemogočila, da bi tožbene navedbe natančneje konkretizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059957
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 39. ZNPosr člen 2, 2-5, 25.
ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku
Stranka lahko v sporu majhne vrednosti, poleg tožbe oziroma odgovora na tožbo, lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Vložitev te vloge je sicer res vezana na rok 8 dni od prejema odgovora na tožbo (oziroma poziva, da to stori), vendar pa to ne pomeni, da v tem roku lahko vloži poljubno število vlog. Vsaka dodatna vloga stranke, četudi vložena v zakonskem roku pomeni dodatno vročanje nasprotni stranki in s tem tudi pravico slednje, da se o njej izjavi, to pa pomeni dražji in daljši postopek.
Pogodbo o posredovanju je toženka morala podpisati pred ogledom, ko je tožeči stranki bilo jasno, da za toženko v zvezi z oglaševanim stanovanjem ne bo nobenega prizadevanja najti fizično ali pravno osebo, ki bo s toženko pripravljena skleniti pogodbo. Z vidika tožeče stranke je bil namen sklenjene pogodbe s toženko, da pridobi pravico do plačila brez ustrezne protidajatve, ki je sicer za te pogodbe značilna in kot jo opredeljuje ZNPosr. Takšna podlaga pa ni dopustna, saj nasprotuje ZNPosr, je pa tudi nemoralna.
Ob ugotovitvah, da je v letu 2011 dolžnik ustvaril izgubo in da ima blokiran transakcijski račun, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zmore zagotoviti plačilo sodne takse v višini 40 EUR, zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069570
ZRacS-1 člen 1, 1/3.
izpodbijanje akta Računskega sodišča – pogodba o poslovodenju -krizni management - podjemna pogodba - premija za uspeh - aktivna legitimacija
Pogodbam, s katerimi se ena pravna oseba drugi zaveže opravljati storitve svetovanja in priskrbeti ustrezno usposobljen kader za izvedbo sanacije (t.i. krizni management) proti dogovorjenemu plačilu, sodna praksa ne odreka veljavnosti.
Po tretjem odstavku 1. člena ZRacS-1 aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. V revizijskem poročilu ugotovljeno dejstvo, da je bil poslovni izid pri družbi E., d.d., za leto 2003, upoštevaje potrebne popravke, negativen, pritožbeno sodišče zato šteje kot neizpodbojno.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.