Skladno z 1. odst. 7. čl. ZPP mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in je sodišče na ugotavljanje teh dejstev in izvajanje teh dokazov vezano. Skladno z 2. odst. 7. čl. ZPP lahko samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja tiste dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP), vendar pa mora tudi v tem primeru dati strankam možnost, da se o njih izjavijo. Sodišče lahko torej (z izjemo iz 2. odst. 7. čl. ZPP) izvede le tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale in skladno z 8. čl. ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči po svojem prepričanju, katera dejstva šteje za dokazana.
ZPIZ/92 člen 4, 4/3, 71, 183, 198, 254, 254/1, 254/2. ZDSS člen 35, 35/3.
pokojninsko zavarovanje - pravica do družinske pokojnine - zavarovalno kritje - smrt zavarovanca v vojni v tuji državi - vojna v BiH
ZPIZ/92 glede pridobitve pravice do družinske pokojnine ne izključuje rizika smrti zaradi posledic vojne v drugi državi. Razlikuje le smrt zaradi posledic poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela in bolezni. Zato okoliščine smrti v tuji državi zaradi vojnih razmer pri odločanju o pravici do družinske pokojnine niso pravno relevantne.
2. alinea 1. odst. 455. čl. ZGD določa, da družba z omejeno odgovornostjo preneha, če tako sklenejo družbeniki z vsaj tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi višjo večino. ZGD posebnih določb o vplivu rednega prenehanja družbe po 2. alinei 1. odst. 371. čl. oz. 2. alinei 1. odst. 455. čl. ZGD na delovno razmerje delavcev nima, tako da je potrebno analogno uporabiti določbe ZDR, ki opredeljujejo pravice delavcev, katerih delo pri delodajalcu postane trajno nepotrebno, in ki ne posegajo v ustavno pravico do svobode gospodarske pobude. Položaj delodajalca je različen v primeru likvidacije in v primeru, če gre za trajno presežne delavce. V primeru redne likvidacije delodajalec preneha, medtem ko v primeru zmanjšanja števila delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov obstaja še naprej. Zato se lahko določbe ZDR o pravicah trajno presežnih delavcev v primerih prenehanja družbe po ZGD, uporablja le omejeno. Ker je namen prenehanja družbe po 2. alinei 1. odst. 371. čl. ZGD oz. 2. alinei 1. odst. 455. čl. ZGD prenehanje obstoja delodajalcaj, se določbe ZDR o zaščitenih kategorijah delavcev ne morejo uporabiti. Če bi bila zaščitenim kategorijam delavcev priznana pravica do nadaljevanja delovnega razmerja, do redne likvidacije delodajalca na podlagi ZGD sploh ne bi moglo priti.
obresti - nadomestilo za primer brezposelnosti - občasna denarna terjatev
Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je občasna denarna terjatev. Z izjemo izplačila v enkratnem znesku, za kar pa v konkretni zadevi ne gre, se izplačuje v mesečnih zneskih, s katerimi se črpa sama pravica do nadomestila. Zato se mora obrestni del zahtevka tudi glede te dajatve presojati po določbah 279. čl. ZOR, ki posebej ureja obrestovanje občasnih denarnih dajatev, ne pa po splošnih določbah 277. člena ZOR. Po določbah 1. odst. 279. čl. zakona od zapadlih občasnih denarnih terjatev ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa, kar pa za nadomestila med brezposelnostjo ni podano. Zaradi te, izrecno predpisane načelne prepovedi, ni utemeljen obrestni zahtevek za zakonite zamudne obresti že od vsakokratne zapadlosti mesečnih zneskov nadomestila v plačilo. Izjema od načelne prepovedi obrestovanja občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. zakona pa je določena v 3. odst. istega člena, po katerem tečejo od občasnih zapadlih denarnih dajatev zakonite zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Za zasedbo delovnega mesta "pomočnik vzgojitelja" se zahteva strokovna izobrazba V. stopnje in dodatni pogoj - poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki. Ta pogoj predstavlja dodatno pedagoško znanje in ne more predstavljati formalne strokovne izobrazbe v smislu določitve kriterija za opredelitev trajno presežnega delavca, kot je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma splošnemu aktu delodajalca. Po 6. členu ZDR se za vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe šteje javno veljavna strokovna izobrazba, ki se izkazuje z javno listino, za znanje in zmožnosti, kot poseben pogoj za opravljanje dela, pa se šteje izpolnitev oziroma usposobitev po dodatnih programih ter sposobnosti, potrebne za opravljanje določenega dela.
1. Če kolektivna pogodba dejavnosti nalaga delodajalcem obračun in odvod sindikalne članarine, je spor med podpisnikom KP in delodajalcem, na katerega se KP nanaša, glede obračunavanja in odvajanja sindikalne članarine lahko opredeljen kot kolektivni delovni spor.
2. Bistveni element pogodbe o obračunavanju in odvodu sindikalne članarine so izjave posameznih članov sindikata, da delodajalca pooblaščajo za obračun in odvod sindikalne članarine v breme njihovih plač, saj brez takih individualnih pooblastil poseg v plače delavcev ne bi bil zakonit.
1. Po določbi 1. točke 52. člena SKPGd se delavcem zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Znesek povračila stroškov za prehrano je določen za delovni dan, zato tožnica ne more zahtevati povračila dodatnih stroškov za prehrano, ki naj bi ji nastali zaradi opravljanja dela preko polnega časa.
2. Tožnica je pri tožencu delala do 18.12.1998, ko ji je toženec dejal, da naj na delo ne pride več, od 18.12. do 31.12.1998 pa je bila v bolniškem staležu. Kasneje se ravno zaradi izjave toženca, da naj na delo ne hodi več, na delo ni vrnila. Tožnica je bila, čeprav ni prejela pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, vezana na 15-dnevni rok iz 2. odstavka 80. člena ZTPDR za predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu, ki teče od dneva, ko je zvedela za kršitev pravic.
ZDDO člen 30, 30. ZTPDR člen 17, 17/2. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
razporeditev delavcev
Čeprav tožena stranka v obrazložitvi prvostopne odločbe ni navedla razlogov za razporeditev tožnika po 30. členu ZDDO, je to obširno in argumentirano navedla v odločbi, s katero je zavrnila tožnikov ugovor, kot tudi v kasnejšem dopisu, ki ga je v zvezi z tožnikovo razporeditvijo načelnik A. naslovil na Upravo za organizacijo in kadre pri B. Zato je bil tožnik na drugo delovno mesto skladno z 30. členom ZDDO zakonito razporejen.
Nemogoča lahko postane predvsem izpolnitev, katere predmet je indvidualno določena in nezamenljiva stvar (species et res non fungibiles), ne pa tudi izpolnitev, katere predmet je stvar, ki je določena po vrsti (genus); (izjeme so možne le pri indvidualizaciji generičnih stvari). Zato do nemožnosti izpolnitve nikoli ne more priti pri pogodbeni stranki, katere obveznost je denarna, ampak samo pri stranki, katere obveznost je t.i. tipična izpolnitev (dajatev ali storitev).
Med pogodbe, katerih predmet je tipično izpolnitveno ravnanje, sodi tudi posojilna pogodba, pri čemer je k tipični izpolnitvi zavezan posojilodajalec; posojilojemalec pridobi namreč na prejetih stvareh (denarju) pravico razpolaganja oziroma lastninsko pravico (2. odst. 557. člena ZOR).
Tožena stranka je nezakonito določila veljavnost sklepa o razporeditvi z 19.5.1998, kar je v nasprotju s 1. odst. 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa o razporeditvi spremenilo tako, da je določilo, da sklepa veljata z dnem dokončnosti. Do dneva dokončnosti sklepa o razporeditvi je tožnica upravičena tudi do povračila prikrajšanja pri plači, ki izvira iz nezakonitega stanja.
pogodba o zaposlitvi - transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
Delovna zakonodaja načeloma ne omejuje pravice stranke, da bi zahtevala presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa ni mogoče zahtevati splošne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi, temveč le presojo v zvezi s posledicami, ki jih lahko ima nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delavec že podpisal. V konkretnem primeru se to lahko nanaša na zahtevek, da delavec ni sklenil delovnega razmerja za določen čas, temveč za nedoločen čas. Tudi v tem primeru ni predvideno direktno sodno varstvo, temveč mora delavec najprej pri delodajalcu zahtevati ugotovitev konkretne nezakonitosti določbe pogodbe o delovnem razmerju za določen čas, s posledico, da mu delovno razmerje pri delodajalcu ne bo prenehalo po datumu, ki je določen s pogodbo, temveč mu bo trajalo za nedoločen čas. Šele po tem se lahko obrne s tožbo na sodišče, sicer bo to tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo.
pravica do nadomestila plače - nadomestilo plače na drugem ustreznem delu - nadomestilo plače zaradi dela s krajšim delovnim časom - plača za polovični delovni čas - invalid
1. Invalid II. kategorije je lahko upravičen do dveh nadomestil, in sicer do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po 134. členu ZPIZ ter do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. Pri tem ni pomembno, če kumulacija teh dveh nadomestil znaša celo več, kot če bi delal na prejšnjem delovnem mestu polni delovni čas. Plača delavca na prejšnjem delovnem mestu in višina vseh nadomestil skupaj nista več primerljivi kategoriji, ker se pri obračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu (134. čl. ZPIZ) ne upošteva delavčeva plača na prejšnjem delovnem mestu, temveč pokojninska osnova, od katere bi se delovnemu invalidu odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo.
2. Ni pravne podlage za to, da bi sodišče k izplačilu nadomestila plače tožnice zaradi dela s skrajšanim delovnim časom direktno zavezalo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Primarni zavezanec za takšno izplačilo je namreč delodajalec, šele sekundarni pa zavod, odvisno od zahtevka delodajalca zavodu.
3. Tožnica je tekom postopka najprej skrčila tožbeni zahtevek, kasneje pa razširila tožbeni zahtevek. Zaradi delnega umika tožbe je skladno z določbama 372. in 389. člena ZOR nastopilo zastaranje terjatev obresti, vendar ne v celoti. Zastarale so samo obresti za obdobje treh let pred razširitvijo zahtevka, vendar ne v celoti, temveč le za zneske, ki presegajo zneske, kot jih je tožnica uveljavljala v vlogi, s katero je skrčila tožbeni zahtevek.
Upniška solidarnost se ne domneva, zato mora eden od dveh upnikov iz izvršilnega naslova, ki izterjuje celotno terjatev, dokazati, da mu pripada celotna terjatev, sicer se domneva, da je upravičen terjati le polovico.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prva faza postopka nasprotne izvršbe pravzaprav samostojni postopek z značilnostmi pravdnega postopka in je predhodni postopek sami nesprotni izvršbi v ožjem smislu. Glede na navedeno je treba 67. člen ZIZ tolmačiti širše, kar pomeni, da ima obdolžni možnost, v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zamudne obresti in stroške.
V individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo določeno, da tožniku pripada stimulativni del plače, v kolikor presega dogovorjeni plan fakturirane realizacije predstavništva, a lestvica stimulacije v aneksu ni bila podrobneje razdelana. Pri planu realizacije predstavništva gre v bistvu za delovni načrt tega predstavništva, zato bi moral biti plan fakturirane realizacije sprejet oziroma potrjen s strani organa upravljanja tožene stranke. Ker ta plan za leto 1995 ni bil sprejet na njenem upravnem odboru, tožnik ni upravičen do stimulativnega dela plače samo na podlagi njegovih izračunov o preseganju dogovorjenega plana fakturirane realizacije predstavništva.
inovacija - tehnična izboljšava - priznanje tehnične izboljšave - plačilo nagrade za tehnično izboljšavo - zastaranje
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik lahko uveljavljal priznanje tehnične izboljšave in plačilo nagrade le v roku 5 let od uvedbe tehnične izboljšave v uporabo, ne drži. V spornem obdobju veljavni Zakon o varstvu izumov - tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) je na petletno obdobje vezal le osnovo za izplačevanje nagrade, ne pa tudi samo priznanje tehnične izboljšave in zahtevo za izplačilo nagrade, ki je lahko dejansko vezana le na zastaralne roke, računajoč od nastanka prihranka.
začasno čakanje na delo - presežni delavci - potek roka - sklep
Sklep o začasnem čakanju na delo se izda za obdobje šestih mesecev, po tem času pa mora delodajalec delavcu izdati nov sklep o čakanju, v kolikor zanj nima ustreznega dela, tudi če v zvezi s prej odrejenim začasnim čakanjem na delo sodni spor še teče.
pravica do nadomestila plače - prenehanje delovnega razmerja - reintegracija
Napačen je zaključek, da gredo tožnici pravice iz delovnega razmerja še šest mesecev od dneva pravnomočnosti sodbe, ko je potekel rok za izvršbo glede vrnitve na delo. Ker tožnica po izteku 15 dnevnega roka ni s predlogom za izvršbo zahtevala izpolnitev obveznosti glede vrnitve na delo, ji gredo pravice iz delovnega razmerja le do poteka paricijskega roka, ob upoštevanju datuma pravnomočnosti sodbe.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - sklenitev zavarovalne pogodbe - rok - rok za sklenitev pogodbe - ničnost - splošni zavarovalni pogoji - obstoj zavarovalnega kritja
Zakon načelno dopušča tudi sklepanje zavarovalnih pogodb "za nazaj", zato je takšna antidatirana pogodba veljavna, razen v primeru iz 3. odst. 898. čl. ZOR. Ni odločilen datum sklenitve pogodbe, temveč čas trajanja zavarovanja, kot je določen v pogodbi.
Respiro rok ni določen v nobenem veljavnem zakonu, vendar je ta institut urejen v splošnih pogojih zavarovalnic, torej gre za avtonomno pravo teh pravnih subjektov. Glede na jasno določilo citiranih splošnih pogojev tožene stranke, da se zavarovanje (pri pogodbah, sklenjenih za eno ali več let) avtomatično podaljša za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na podaljšanje ne pristane, gre v teh primerih za pogodbo, sklenjeno za dobo enega leta in 30 dni, pri čemer je zavarovanje za zadnjih 30 dni sklenjeno pod razveznim pogojem, da zavarovanec ne sporoči svoje odklonitve. Nikakršen drug pogoj ni potreben za veljavnost zavarovanja v respiro roku.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
absolutna kršitev postopka
Prvostopenjsko sodišče je bistveno kršilo določbo 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker je obravnavo dne 5.11.1996 opravilo v nenavzočnosti drugotožene stranke, čeprav v spisu ni dokaza, da je drugotožena stranka prejela vabilo za navedeni narok. Ne samo, da sodišče ne bi smelo opraviti obravnave v nenavzočnosti nevabljene stranke, prav tako ne bi smelo sprejeti sklepa, da bo odločilo na seji senata, ki jo je opravilo nato skoraj eno leto in pol po zaključku glavne obravnave.