V tožnikovem primeru je terjatev iz naslova globe za prekršek nastala šele s pravnomočnostjo izvršilnega naslova, to pa je bilo že po začetku in potrditvi prisilne poravnave, zato se nanjo potrjena prisilna poravnava ne more raztezati.
ZVO-1J člen 20, 20/9, 20/10, 20/12, 20/13, 157, 157/1. Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 8.
ukrep inšpektorja za okolje - prevzem odpadne embalaže - ravnanje z odpadno embalažo - odpadki - nepravilna uporaba predpisov
Organ je kot izhodišče upošteval vso količino odpadne embalaže, ki je bila zbrana pri IJS od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. To pa pomeni, da so v njej zajete tudi količine, ki izvirajo od proizvajalcev, katerim po stari Uredbi do 24. 4. 2021 ni bilo treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo, ker njihova letna količina embalaže ni presegla 15.000 kg. Iz povedanega pa izhaja, da je to v nasprotju z zahtevami prava unije.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zamuda roka - verjeten izgled za uspeh
Zamuda roka za vložitev pritožbe zoper sklep in nato zamuda objektivnega roka za vložitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje glede te pritožbe brez dvoma pomenita tako resno oviro za nadaljevanje postopka, da jo je treba šteti za utemeljen razlog za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je prepoved mučenja absolutna temeljna človekova pravica, pa vendar glede na to, da naj bi bil tožnik deležen takega ravnanja hrvaških policistov na bosansko - hrvaški meji zaradi ilegalnega prehoda tožnika, niso relevantne za ta upravni spor, v katerem se presoja zakonitosti odločitve toženke na podlagi Uredbe Dublin III.
Toženka je tudi po presoji sodišča tako pravilno odločila, da se tožnikove navedbe o grdem ravnanju hrvaških policistov nanašajo na prečkanje hrvaško - bosanske meje in na obravnavo na policijski postaji (udarec v uho), ki, tudi če so resnične, skupaj s predloženimi poročili nevladnih organizacij, različnimi članki ter mnenji in sodnimi odločbami nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, tudi po presoji sodišča ne izkazujejo tehtnih razlogov niti za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, niti drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
Bistvena kršitev pravil upravnega postopka je vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožnici je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku oz. možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - pritožba na ESČP
Toženka je pravilno obrazložila, da je pri dodelitvi BPP v zvezi z vložitvijo pritožbe pred ESČP treba upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh. Toženka je torej pri odločanju o prošnji za BPP, kot je obravnavana, dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.
davek na promet nepremičnin - odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - sprememba pravnega stališča - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba prava EU
Spremenjeno matrialnopravno stališče toženke temelji na (novo ugotovljenem) stališču sodne prakse SEU glede razlage Direktive o DDV. V teh okoliščinah je zato poseg v odmerno odločbo po nadzorstveni pravici utemeljen tudi, če v njej niso ugotovljena vsa dejstva, ki tvorijo dejansko stanje in vodijo do uporabe pravilnega materialnega prava oziroma, ko bi se za to, da bi se materialno pravo pravilno uporabilo, posamezna dejstva morala šele ugotoviti.
GZ člen 36, 36/1, 36/2-1, 36/2-2, 37, 37/1, 39, 39/5, 43. ZUP člen 9.
ugovori stranskega udeleženca - trditveno breme - pravni interes - gradbeno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 3/2021 z dne 1. 3. 2023 pojasnilo, da morajo biti ugovori stranskega udeleženca, ki nastopa v (tujem) postopku zaradi varstva svojih pravnih koristi, jasni in konkretizirani ter tudi podprti z dokazi. Stranski udeleženci v upravnih postopkih namreč nimajo enakega položaja kot stranke. Imajo sicer enake procesne pravice in dolžnosti, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi. Zato ni dovolj le pavšalno zatrjevanje, ampak morajo biti navedbe oziroma ugovori, s katerimi ugovarjajo nameravani gradnji, tako natančni, da omogočajo konkretizacijo spornih vprašanj in njihovo vsebinsko obravnavo.
ZUP člen 65, 65/5. EZ-1 člen 375, 375/1, 375/2, 415.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik torej ni opravil predhodnega postopka v skladu s 415. členom EZ-1, saj je obravnavano zahtevo vložil pri toženki pred vložitvijo zahteve pri operaterju trga. Poleg tega je tožnik z obravnavano zahtevo in njeno dopolnitvijo zahteval izdajo dopolnilne odločbe, kar pomeni, da obravnavana zadeva ni spor med uporabnikom sistema in operaterjem trga, kot to pravilno navaja tožnik. Zato je toženka pri presoji stvarne pristojnosti zmotno uporabila 413. člen EZ-1, saj je v obravnavani zadevi treba uporabiti 220. člen ZUP o dopolnilni odločbi, v skladu s katero je za odločanje o izdaji dopolnilne odločbe pristojen organ, ki je odločal v prvotni odločbi. Za odločanje v obravnavani zadevi je pristojna toženka, saj je ta odločala tudi o znižanju podpore z odločbami o znižanju pomoči.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 55, 67, 67/1, 88, 88/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - dopolnitev vloge - vročanje - vročanje po pooblaščencu
Vezano na okoliščino, da pooblaščeni odvetnik v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni predložil novega pooblastila stranke za zastopanje, sodišče pritrjuje tožniku, da bi morala toženka, če pooblastilo ni bilo dano, pozvati tožnika oziroma pooblaščenca k predložitvi pooblastila in nato v odvisnosti od tega, ali bi odvetnik predložil pooblastilo za zastopanje ali ne, nadaljevati s postopkom na način, da bi poziv za dopolnitev vročala odvetniku (v kolikor bi ta predložil ustrezno pooblastilo) ali tožniku osebno (če odvetnik ustreznega pooblastila ne bi predložil).
omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Kot pravilno izpostavlja tožnik in je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je bila sicer tekom dosedanjega pridržanja ugotovljena njegova istovetnost. Ta razlog za omejitev gibanja torej ni več podan in zato ni več utemeljeno sklicevanje na drugi odstavek 76. člena ZTuj-2. Vendar podlaga za ukrep omejitve gibanja ni podana le v primeru iz te zakonske določbe, pač pa je podana tudi po prvem odstavku 76. člena ZTuj-2, ki ga je treba uporabiti ob hkratnem upoštevanju določb Direktive o vračanju. To pomeni, da je omejitev gibanja tujcu, ki je v postopku vračanja po določbah ZTuj-2, (še) utemeljena, kolikor to zahteva priprava vrnitve oziroma izvedbe postopka odstranitve, zlasti če obstaja nevarnost tujčevega pobega ali se tujec izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je upravni organ o stroških postopka odločil s sklepom o ustavitvi postopka z dne 13. 6. 2022, in sicer je odločil, da niso nastali posebni stroški. Prav tako je nesporno, da do dneva izdaje sklepa o ustavitvi postopka pooblaščenec tožnika stroškov postopka (še) ni priglasil, kakor tudi, da ga upravni organ, preden je odločil o ustavitvi postopka in stroških postopka, ni opozoril na pravico do povračil stroškov postopka. Čeprav slednje predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, je navedeno lahko zgolj predmet presoje v primeru vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper takšno odločitev organa I. stopnje, ne more pa biti navedeno predmet odločanja v posebni odločbi o zavrženju stroškovnika.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - posamezna preiskovalna dejanja - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (2018) člen 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. KOP člen 9, 9/1. ZPSI-1 člen 56, 56a, 56a/1, 56a/1-1, 82, 82/1, 82/3, 48, 48/1, 48/1-4. ZUP člen 138, 138/1, 146, 146/3, 254, 254/2, 214-1, 214-2. URS člen 15, 15/3, 14, 56, 56/1, 57, 57/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 41.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole - pravica do izobraževanja - največja korist otroka - pravica do obrambe - načelo sorazmernosti - začasna odredba - neugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - neobrazložena odločba
Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.
Izpodbijani akt je očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti.
Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji.
Natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, je najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - razlaga določb - lastništvo nepremičnine - stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - neobrazložena odločba - določitev vrednosti spornega predmeta - navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Iz same definicije stavbne pravice, opredeljene v prvem odstavku 256. člena SPZ, ni moč izpeljati ugotovitve, da bi se stavbna pravica, ki pomeni pravico imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali tujo nepremičnino (pojem zgradbe lahko med drugim predstavljajo tudi parkirna mesta) raztezala tudi na drugo zgradbo, ki že stoji na isti nepremičnini.
denacionalizacija - odškodnina - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kmetijsko zemljišče - dejanska raba zemljišč - pravni status zemljišča ob podržavljenju
Funkcionalno zemljišče je kot kategorija družbene lastnine že po sami definiciji zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo oziroma rabo stavbe oziroma objekta. Gre torej za zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato pripada lastnikom objekta, ki so imeli na njem ex lege pravico uporabe in, ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, lastninsko pravico.
Za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen je odločilno stanje v času vračanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2, 29. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
Izkušnje tožnika s hrvaškimi policisti, četudi je bil neprimerno obravnavan oziroma so z njim grdo ravnali, še ne izkazujejo sistemskih pomankljivosti v hrvaškem azilnem sistemu.
zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva - pravnomočna zavrnilna odločba - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - izredna razveljavitev odločbe - aktivna legitimacija
Za odločitev o zavrženju (ponovne) zahteve tožnikov za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa je bistveno, da sta bili o takšnih predhodnih zahtevah tožnikov že izdani zavrnilni odločbi z dne 6. 6. 2016 in 3. 10. 2016 (ki sta tudi pravnomočni), dejansko stanje (v ponovni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila.
ZVO-1 člen 20, 20/12, 157, 157/1, 157/1-5. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/2, 19/5, 25, 26, 26/1, 36, 36/1, 40, 40/1.
ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - zbirni center - ogled - pravica do izjave - pomanjkljiva obrazložitev
V obravnavani zadevi je poleg pravil uporabe materialnega prava za odpadke, zbrane v določenem obdobju, pomembno, ali je tožena stranka obveznost tožeče stranke ugotovila upoštevaje odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, to je, ali je iz skupne količine pri izvajalcu gospodarske javne službe od 1. 1. 2021 do 23. 4. 2021 zbrane odpadne embalaže do dne 23. 4. 2021, ko je treba uporabiti pravila "stare" Uredbe, izključena zbrana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena.
Določba v javnem razpisu (in niti nobena od citiranih pravnih podlag) izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neupravičenih stroškov zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnik, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi toženka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
Sodišče pritrjuje tudi stališču tožnika, da odstopanje pri zgolj enem osnovnem sredstvu ne predstavlja kršitve načela gospodarnosti, ob dejstvu, da so vse ostale postavke finančne konstrukcije iz iste ponudbe cenejše in da je celotna ponudba določenega ponudnika najugodnejša. V zvezi s tem je pritrditi tožbenim navedbam, da zbiranje ponudb po posameznih elementih projekta tudi po oceni sodišča ne bi bilo skladno z načeli predmetnega postopka.