KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL0023308
KZ člen 235, 235/1. KZ-1 člen 230, 230/1. ZOPOKD člen 4, 4/-3. ZKP člen 17, 17/1. ZUP člen 8, 138. ZZDej člen 87e, 87e/1, 87e/1-1.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti – dejansko stanje – načelo materialne resnice
Okoliščina, da upravni organ v nasprotju z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP, kakor tudi 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev, v ničemer ne odvezuje kazenskega sodišča, da po resnici ni popolnoma ugotovi dejansko stanje.
LOKALNA SAMOUPRAVA - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL0073485
URS člen 26, 26/1, 26/2. OZ člen 131, 147, 148. ZLS člen 28, 33, 33/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 66, 66-5, 210, 210-2. ZUreP-1 člen 143. ZUN člen 76a, 76a/3. ZSZ člen 44, 44/1. ZUP člen 251, 251/1.
odškodninska odgovornost za ravnanje drugega - odškodninska odgovornost občine - odškodninska odgovornost župana - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost konkretnega posamičnega akta - zakonodajna protipravnost - zavrnitev soglasja k projektni dokumentaciji - prekinjena vzročna zveza
Stranka je vložila tožbo in kljub jasnim razlogom upravnega sodišča o nedopustnosti tožbe še pritožbo na Vrhovno sodišče. Tako ravnanje prvotožene stranke kot občine pa je očitno protipravno in ni skladno s profesionalnimi standardi, ki veljajo za občino v delu, ko nastopa kot nosilec oblasti, kar je primer v postopku zavrnitve soglasja k predloženi projektni dokumentaciji.
Odgovornost funkcionarja oziroma nosilca javne oblasti se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. Tako je bilo že sprejeto stališče, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, v konkretnem primeru torej občina.
V obravnavanem primeru je tožnik, ki se je zastopal sam, zahtevo za povračilo stroškov upravnega postopka vložil šele v sodnem postopku. O njih v predsodnem postopku ni bilo odločeno. Zato bi bilo takšno zahtevo (če ne bi bilo umika tožbe) zaradi pomanjkanja procesne predpostavke potrebno zavreči. Tožnik je v tem sporu v celoti umaknil tožbo in uveljavljal le povračilo stroškov sodnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno in brez podlage tožencu naložilo povračilo stroškov upravnega postopka, je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VSK0006797
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teoria ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Kršitev procesne določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o upravnem postopku, ki jasno opredeljuje pojem predhodnega vprašanja in na kateri temelji ustaljena sodna praksa, v povezavi s popolno pasivnostjo upravnega organa, ki je trajala od prekinitve postopka dalje, izpolnjuje standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
Po oceni pritožbenega sodišča ni podana ena od predpostavk odškodninske odgovornosti, to je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem upravnega organa in torej ni podana odškodninska odgovornost toženke. Tožnik bi bil sicer upravičen do izgubljenega dobička, ki bi ga ustvarjal z avtopralnico s kava barom na lokaciji, za katero je podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, če bi bilo njegovi vlogi ugodeno. Vendar je bila njegova vloga zavrnjena, s tem pa je bila pretrgana tudi vzročna zveza med ugotovljenim protipravnim ravnanjem upravnega organa in škodo.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
Tožnici je bila z odločbo CSD priznana pravica do otroškega dodatka v določeni višini. Odločba je postala pravnomočna. Tožnica je nato vložila vlogo za uveljavljanje subvencije za plačilo vrtca za otroka. CSD je z odločbo odpravil odločbo o priznani pravici do otroškega dodatka in odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v manjši višini. Ker je bila tožnici izdana pravnomočna odločba, je takšna sprememba odločbe možna le po postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP in po 43. členu ZUPJS. Toženec ni vodil postopka določenega za posamezno izredno pravno sredstvo po ZUP. Iz izpodbijanih odločb prav tako ne izhaja, da bi CSD delo ugotovil, da bi bilo potrebno o sporni odločbi na novo odločiti (1. odstavek 43. člena ZUPJS) ali jo celo odpraviti (3. odstavek 43. člena ZUPJS). Zato ni obstajal razlog za odpravo ali razveljavitev pravnomočne odločbe.
ZPIZ-1 člen 12, 15, 15/2, 16, 249. ZUP člen 225, 225/1, 225/4. OZ člen 191.
delovni invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev - lastnost zavarovanca - pravnomočna odločba - izredna pravna sredstva
Upravna odločba tožene stranke o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev je pravnomočna in bi toženka lahko vanjo posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1. Upravna odločba toženke, tudi če je nepravilna, postane dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
pravdni stroški - stroški, nastali v predsodnem upravnem postopku
Pravdna stranka mora glede na 116. člen ZUP stroške, nastale v predsodnem upravnem postopku, zahtevati do izdaje upravne odločbe. Torej najpozneje do izdaje posamičnega upravnega akta, saj v nasprotnem primeru izgubi pravico do povračila.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 67.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - zavrženje zahteve
V sporu o invalidnini iz naslova telesne okvare gre za isto upravno stvar, o kateri je v času obravnavanega predsodnega postopka še tekel sodni postopek. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev višje stopnje telesne okvare in priznanje višjega nadomestila zakonito zavržena.
Tožnik ima s pravnomočno odločbo od spornega dne dalje priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti. Zato ni izkazan pravni interes za socialni spor za istovrstno invalidsko dajatev, ne glede na to, na podlagi katere kategorije invalidnosti mu je bila pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja že priznana. Pritožnikov predlog za ponovno proučitev listinske medicinske dokumentacije in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zato ne more biti upošteven, saj v obravnavani zadevi sploh ni pogojev za vsebinsko sojenje o zahtevku.
Tožnik ima pravnomočno priznano pravico do invalidske pokojnine na temelju II. kategorije invalidnosti, zato je bila njegova ponovna zahteva v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zakonito zavržena.
ZIZ člen 189, 189/7. ZUP člen 224, 224/1. ZPP člen 286b.
javna dražba – prodajni narok – sklep o domiku nepremičnine – odobritev upravne enote – pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Pogoj za izdajo sklepa o domiku je dokončnost odločbe o odobritvi pravnega posla prodaje dolžnikove nepremičnine, ne pa njena pravnomočnost.
Samo trajanje naroka, na katerem je sodelovala le ena kupovalka, ne vzbuja dvoma o pravilnosti opravljene dražbe, nepravilnosti tudi ne izhajajo iz zapisnika o naroku za drugo javno dražbo.
upravni akt - redno pravno sredstvo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - podpis - grafolog - zavrnitev dokaznega predloga
Tožnica je pritožbo zoper odločbo o ustavitvi izplačevanja akontacije nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev, vložila po več kot 5 letih od izdaje odločbe, zato je bila pritožba zakonito zavržena (240. člen ZUP).
Čeprav sodišče nima ustreznega strokovnega znanja iz grafologije, je že prima facie razvidno, da podpis na vročilnici ni enak drugim tožničinim podpisom. Vendar pa to samo po sebi v okoliščinah obravnavane zadeve še ne dokazuje, da tožnici odločba, zoper katero je vložila redno pravno sredstvo, ni bila vročena oz., da bi bilo mogoče njeno pritožbo, šteti za pravočasno. Zato, kljub zavrnitvi predlaganega dokaza z izvedencem grafologom, ni podana bistvena kršitev iz 1. tč. 339. čl. ZPP v zvezi z 243. čl. in 285. čl. ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Tožnik ob izdaji odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ni izpolnjeval pogoja dopolnjene pokojninske dobe. Šele s poravnavo prispevkov na podlagi dokupa zavarovalne dobe se lahko obdobje, za katero so bili plačani prispevki, upošteva v zavarovalno dobo, saj skladno s prvim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. Po izdaji pravnomočne odločbe je prišlo do spremembe dejanskega stanja z nakupom zavarovalne dobe s strani tožnika. Tožena stranka bi zato morala o zahtevi tožnika odločiti po vsebini.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.
vdovska pokojnina - zavrženje vloge - nova zahteva
O tožničini (1.) zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo je bilo ugotovljeno, da tožnica nima pravice do vdovske pokojnine). Pri vložitvi (2.) zahteve gre za isto upravno zadevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Od izdaje (1.) odločbe, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine zavrnjena, se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenila. V konkretnem primeru je zato izpolnjen dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bila izdana zavrnilna odločba in se po izdaji zavrnilne odločbe dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila. Zato je odločba toženca, s katero je ta o priznanju pravice do vdovske pokojnine ponovno odločal po vsebini, nezakonita.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - izredno pravno sredstvo - zavrženje zahteve
V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP-a mora zavod v primeru, če je bilo o zahtevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila pravico, novo zahtevo zavreči. Takšno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Zato je bila v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zahteva za ponovno odmero višjega sorazmernega dela starostne pokojnine, ob upoštevanju vajeništva in vojaškega roka, iz formalnih razlogov zakonito zavržena.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ člen 72. ZDSS-1 člen 81, 81/1.
vdovska pokojnina - zavrženje zahteve - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine je bila zavrnjena, zato se presoja le, ali sta se spremenila bodisi dejansko stanje bodisi pravna podlaga, na katero se zahteva opira. Le v tem primeru bi bilo tožničino novo zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine dopustno obravnavati po vsebini. Pravna podlaga za priznanje pravice do vdovske pokojnine se ni spremenila, dejstvo, da je začel veljati sporazum med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo, ne pomeni spremenjenega pravnega stanja, saj se pogoji za priznanje vdovske oz. družinske pokojnine še vedno presojajo po slovenskih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zato je v predmetni zadevi kot pravno podlago treba upoštevati 72. člen ZPIZ.
Iz zahtevka za priznanje vdovske pokojnine izhaja, da je pritožnica na vprašanje, ali je nezmožna za delo, navedla, da pri njej nezmožnost za delo še ni podana. Tudi tekom sodnega postopka tožnica ni predložila nobene medicinske dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da je postala nesposobna za delo med trajanjem uživanja družinske pokojnine. Zato tožničine zahteve za priznanje pravice do vdovske pokojnine ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati in odločati, ali izpolnjuje pogoje za priznanje vdovske pokojnine.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 68, 68/1, 68/1-2, 252. ZDSS-1 člen 75, 81, 81/1.
invalidska pokojnina - zavrženje zahteve
Zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine je bila s prvostopenjskim upravnim aktom zakonito zavržena, saj je bilo o isti zahtevi že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, dejansko stanje in pravna podlaga pa se nista spremenila. S pravnomočno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine kljub ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti, ker je bilo ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj predpisane minimalne pokojninske dobe.
obnova postopka - rok za vložitev predloga - subjektivni rok - objektivni rok - zavrženje predloga
Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka po preteku treh let od dokončnosti odločbe. S tem je prekoračil objektivni rok, določen v 4. odst. 263. čl. ZUP. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke, ki je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgla, upoštevajoč 2. odst. 267. čl. ZUP, ni utemeljen. Ko poteče objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, obnove ni več mogoče zahtevati, ne glede na to, če subjektivni rok še ni potekel.
ZIZ člen 17. ZUP člen 288, 288/2, 290, 290/4. ZDavP-2 člen 145.
izvršba na podlagi upravne odločbe - izvršilni naslov - pristojnost - davčna izvršba
Po 288. člen ZUP se v sodni izvršbi opravi izključno prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika, medtem ko izvršba na podlagi upravne odločbe na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ne sodi v sodno pristojnost in se opravi le v postopku upravne izvršbe.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260-1, 261, 263.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - starostna pokojnina - novo dejstvo - nov dokaz
V letu 1992 izplačani zneski v obliki obveznic za notranji odkup ne predstavljajo novega dokaza v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP, je pa novo dejstvo v tem, da je zavezanec za prispevek na zahtevo toženca sporne zneske izločil iz podatkov matične evidence zavarovancev, za to dejstvo pa tožnica ni vedela brez svoje krivde. Pri odločanju v zvezi z zahtevami strank za novo odmero pokojnin, ki so bile v predsodnem postopku na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavržene, je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da v takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak po 1. točki 260. člena ZUP obnovo postopka, pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku. Ker gre v obravnavani zadevi za takšen primer, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovo postopka in odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo ter naložilo tožencu, da izda odločbo v obnovljenem postopku.