brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, tožnikova prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje zakonskih pogojev za dodelitev BPP na podlagi 8. člena ZBPP, ki izrecno omejuje dodeljevanje BPP, in sicer v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik je zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu I U 1355/2024, ki se prav tako nanaša na dodelitev BPP. Temu tožnik v tožbi niti ne oporeka.
Odločitev o zavrženju nove, dne 15. 3. 2024 vložene tožnikove vloge v izpodbijanem sklepu ni ustrezno obrazložena (prim. 228. člen v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP), saj prvostopenjski organ ni obrazloženo utemeljil zaključka, da gre za isto upravno zadevo (tudi) z vidika za odločanje relevantnega dejanskega stanja in pravne podlage.
Ob upoštevanju ureditev v ZUreP-2 je relevantno stališče iz ustaljene sodne prakse (ki sicer temelji na določilih ZUreP-1), skladno s katero se šele v drugi fazi razlastitvenega postopka (tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi) ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni (konkretni) nepremičnini izpolnjeni (vsebinski) pogoji, ki se nanašajo na tako imenovano konkretno javno korist, tj. ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Že iz navedenega stališča tako izhaja, da se tudi po ZUreP-2 konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dodelitvi pripravljanih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ša presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodki prosilca - povprečni mesečni dohodek - družinski član prosilca - preživninska dolžnost staršev
Glede na nesporno dejstvo, da otroka v času vložitve Prošnje ne živita pri tožnici, je odločitev toženke, da pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice za presojo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne upošteva otrok, na podlagi prve točke 11. člena ZUPJS, pravilna in zakonita. Za presojo prve točke 11. člena ZUPJS je namreč bistveno, kje otroka dejansko prebivata.
Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila. Posledično se zatrjevana dejstva štejejo za neprerekana in dokazana, zato je ob sprejemanju navedenih dejstev kot resničnih po presoji sodišča izkazan obstoj težko popravljive škode ob izvršitvi inšpekcijske odločbe, kot temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe.
ZBPP člen 10, 13, 14, 24. ZUPJS člen 18. ZMV-1 člen 3, 3/1, 3/1-33, 3/1-16. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-6b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski pogoj - osebno vozilo - vrednost vozila
Katero vozilo je osebni avtomobil je odvisno od njegove kategorije in ne od tega, koliko je v uporabi. Toženka je zato s tem, ko vrednosti osebnega vozila volksvagen do višine 28 kratnika osnovnih zneskov minimalnega dohodka ni odštela od vrednosti premoženja, ker je štela, da so osebna vozila zgolj tista, ki se pogosto oziroma vsakodnevno uporabljajo za prevoz, zmotno uporabila predpis.
Okoliščine, ali naj bi bila stranka, ki prosi za BPP "sposobna", da se v postopku zastopa sama, po 24. členu ZBPP niso pravno relevantne. Tožnik pravilno opozarja, da to niti po nobeni drugi odločbi ZBPP ni odločilno. Zakon pogoje za dodelitev BPP določa v 10. in 13. členu, v katerih pogoj, da se prosilec ni sposoben zastopati sam oziroma so njegove vloge nepopolne, ni določen.
ZIntPK člen 4, 13. ZUP člen 213, 213/1, 237, 237/2, 237/2-7.
korupcija - preprečevanje korupcije - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - funkcionar - stroški nočitve - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - izrek odločbe
Z nedoločenim izrekom oziroma kopičenjem dejstev v izreku, ki niso hkrati opis očitanega ravnanja, je izrek nejasen, posledično pa se zaradi nejasnega izreka tožniku zmanjšuje možnost učinkovite obrambe.
Ugotovitve toženke so nejasne, zato se posledično izpodbijanega akta ne da preizkusiti, kar pomeni kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
O zahtevku tožnika odloča tožena stranka in ne strokovna komisija. Odloča namreč vedno pristojni organ z ustrezno odločbo, ki mora biti obrazložena skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Tudi prvi in tretji odstavek 21. člena ZOA jasno določata, da je komisija le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence. Na podlagi mnenja komisije pristojni CSD izda odločbo o pravici do osebne asistence, v kateri določi obseg in vrsto storitev osebne asistence (peti odstavek 20. člena ZOA). Da pa je odločba lahko ustrezno obrazložena, je pred njeno izdajo treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).
ZBPP člen 7, 24, 24/1, 24/3. URS člen 29, 29-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagrožena kazen zapora - zagovornik v kazenskem postopku
Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je treba zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za BPP, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec, To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično niti nemoralno.
Zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen je praviloma že sama po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Nasprotna stranka ni oporekala, da je ponudnica storitev informacijske družbe. Prav tako ni zanikala, da je zavezanka prirejala igre na srečo v Republiki Sloveniji. To je bilo zavezanki z odločbo predlagatelja prepovedano. Slednji je ugotovil, da te prepovedi zavezanka ni spoštovala. Opisana dejstva predstavljajo dejansko podlago za uporabo prvega odstavka 107.a člena ZIS. Sodišče je zato nasprotni stranki (ponudnici storitev informacijske družbe) odredilo omejitev dostopa do spletnih strani.
Dejstva, ki se glede na čas svojega nastanka nanašajo na obveznosti prodajalcev po tem, ko do dejanskega prenosa lastninske pravice ni prišlo, ne morejo vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.
davek od dohodka iz kapitala - prikrito izplačilo dobička - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - nujno enotno sosporništvo
Po presoji sodišča tožnica ne more vložiti samostojne tožbe zoper izpodbijano odločbo, saj je bila le-ta izdana družbi A., d.o.o. kot plačnici davka, ki za naloženo davčno obveznost odgovarja namesto davčnega zavezanca (tj. med drugimi tudi tožnice) po 59. členu ZDavP-2. Ker pa tožnici kot davčni zavezanki zaradi dokončnosti davka, odmerjenega plačnici davka, ne bo na voljo drug postopek, v katerem bi lahko uveljavljala ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja (denimo v postopku odmere dohodnine ali obnove odmere dohodnine), je imela tožnica možnost sodelovati v davčnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, ki ga je prvostopenjski organ vodil pri plačnici davka. To možnost je tožnica tudi izkoristila, v postopku družbe A. je imela položaj stranske udeleženke. To pa hkrati pomeni, da se o izpodbijani odločbi lahko sprejme le ena sodna odločitev, saj tako A., d.o.o. kot tožnica izpodbijata isto odločbo prvostopenjskega organa, s katero je bil A., d.o.o. naložen davek v obliki davčnega odtegljaja od dohodka, ki se obdavči kot dividenda. V primeru tožnice in drugih davčnih zavezancev ter družbe plačnice davka gre za nujno enotno sosporništvo, saj je sodno odločitev o izpodbijani odločbi mogoče sprejeti le enotno za družbo plačnico davka in davčne zavezance.
URS člen 3, 3/a, 8. ZTuj-2 člen 56, 56/1. ZZSDT člen 38, 38/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 214.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - zdravstveno zavarovanje - umik soglasja - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka, ki je pristojna za odločanje o podaljšanju enotnega dovoljenja za bivanje in delo, pred odločitvijo, da bo odločala v skrajšanem postopku, ni preverila oziroma iz podatkov v spisu oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da je preverila, ali je bilo tožniku pravilno vročeno omenjeno obvestilo. V spisu tega obvestila ni, ni niti povratnice o prejemu niti ni navedbe v izpodbijanem aktu, da je ZRSZ obvestilo vročal tujcu po oglasni deski. Tožnik v tožbi pravi, da ne ve, da bi prejel omenjeno obvestilo ZRSZ. Zato v izpodbijanem aktu ni vseh potrebnih dejstev in razlogov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presojalo zakonitost uporabe določila drugega odstavka 38. člena ZZSDT z vidika pravice do izjave oziroma obrambe, kot jo razlaga Sodišče EU v zadevah, ko država članica EU izvaja pravo EU.
Gre za nesorazmeren poseg v pravico do obrambe glede tega, da tožniku delovno razmerje sploh ni prenehalo, preden je bil izdan upravni akt. To sta procesni kršitvi v tem konkretnem primeru.
Sodišče EU je posebej izpostavilo, da mora imeti tujec, ki "nezakonito" biva v državi možnost, da se izreče glede načinov in roka za prostovoljni odhod (na primer gleede dolžine prebivanja, morebiti šoloobvezni otroci, družinske ali druge socialne vezi). To isto mora veljati tudi za tujca, ki zakonito biva na ozemlju države članice EU. To pomeni, da je bilo z izpodbijanim aktom oziroma načinom odločanja poseženo v samo bistvo pravice do izjave tožnika.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - objekt daljšega obstoja - dokaz - pravica do izjave - odprava odločbe
Organ ni upošteval pisne izjave, pa bi moral, kot v tožbi pravilno uveljavlja tožnik. Glede na to, da gre za relevanten dokaz, opustitev izvedbe tega dokaza predstavlja kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe in na pravilno ter popolno ugotovljeno dejansko stanje.
trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo - evidenca - dokazno breme
Po presoji sodišča je bistvo očitka v dejstvu, da zaradi uničenja sprotnih evidenc v zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, kako je tožnik prišel do podatkov v tabelah, ki jih je predložil zahtevku, prav tako pa tožnik z ostalimi listinami ni uspel dokazati vsebinskih pogojev za vračilo dela trošarine iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
Vse evidence, ki jih je tožnik predložil v postopku, so prepisane, zato mesebojno ujemanje podatkov v teh prepisanih evidencah, tudi po oceni sodišča, ne zadošča za odpravo dvoma v verodostojnost podatkov v obravnavani zadevi.
pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - enoletno neprekinjeno bivanje v rs - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - prosti preudarek
Zakonodajalec RS je za relevantno obdobje predpisal "vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje" in ne obdobje v času postopka in odločanja organa prve stopnje, ravno iz razloga varovanja otrokovih koristi. Čas oziroma daljši potek časa odločanja s strani pristojnega organa o pravici ali pravni koristi mladoletnika namreč ne sme imeti vpliva na pravice oziroma koristi otroka (mladoletnika), kakor tudi ne na pravno varnost in načelo enakosti pred zakonom.
Pogoj neprekinjenega življenja (v RS pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge) je nedoločni pravni pojem, zato je skladno z zakonom ocena, ali je ta v tožnikovem primeru izpolnjen, primarno prepuščena organu, ki odloča o sprejemu v državljanstvo.
igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Ni sporno, da so delavci B., d.o.o. izvajali dejavnost glavne pisarne v prostorih tožeče stranke in z njenimi delovnimi sredstvi. Sporno pa je, ali je delovni proces, ki so ga izvajali ti delavci, glede na predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne šteti za delovni proces tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku predložila pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne, iz te pogodbe in izjave direktorice pa bi izhajalo, da je tožeča stranka delovni proces glavne pisarne izločila iz svoje organizacije in ga ne opravlja več.
ZJF člen 106h, 106h/1. ZUS-1 člen 38, 38/3, 64, 64/3, 64/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - prijava na javni razpis - res iudicata - odločanje v ponovljenem postopku - ponovno odločanje o isti stvari - predložitev upravnih spisov - strokovna komisija
Glede odločanja upravnega organa v ponovljenem postopku velja, ker postane sodba o odpravi upravnega akta materialno (vsebinsko) pravnomočna, da je tožena stranka pri ponovnem odločanju omejena s prepovedjo ne bis in idem, vendar le v obsegu pravnih in dejanskih vprašanj, o katerih je bilo odločeno s sodbo o odpravi upravnega akta in ki so bili podlaga za sprejeto odločitev.
Izbira strokovne komisije mora biti transparentna, tako da jo je možno preveriti. Le tako je zagtovoljena zakonitost postopka.
davek na dediščine in darila - premičnina - darilo - prenos deleža
Za obdavčitev v primeru daril, volil, izročilnih pogodb, pogodb o dosmrtnem preživljanju in o preužitku je v zakonu podana podlaga. Ni pa v ZDDD po presoji sodišča splošne pravne podlage za obdavčitev vseh neodplačnih transakcij, kot trdi toženka. Tudi določilo iz prvega odstavka 4. člena ZDDD, ki ga toženka citira, predstavlja, kot izhaja že iz njegovega naslova, posebno določbo v primeru razdelitve solastnine, zato po presoji sodišča na njegovi podlagi ni mogoče utemeljevati obdavčitve neodplačnih transakcij na splošno.