ZUP člen 94, 96, 96/2, 96/4. ZUS-1 člen 28, 28/1. ZPPreb-1 člen 10, 10/2.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - rok za tožbo - zavrženje tožbe - vročitev z javnim naznanilom - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - prijava prebivališča
Iz sporočila o vročanju izpodbijane odločbe z javnim naznanilom, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da se je tožena stranka takšnega načina vročanja poslužila, ker odločbe ni mogla tožniku vročiti osebno. Razlog za to je bil na strani tožnika, ki v upravnem postopku ni imel pooblaščenca, in ni prijavil prebivališča v Republiki Sloveniji, čeprav je bil skladno z določbo drugega odstavka 10. člena ZPPreb-1 to dolžan storiti. Da se je tožnik v Republiki Sloveniji nahajal neznano kje, kaže tudi obvestilo njegovega slovenskega delodajalca družbe A., d.o.o. toženi stranki z dne 2. 4. 2024, da je tožnik pobegnil neznano kam.
Tožnik meni, da bi mu morala tožena stranka izpodbijano odločbo vročati v njegovo matično državo, s čimer se sodišče ne more strinjati. Kot je ugotovilo že zgoraj, bi bil tožnik skladno s slovensko zakonodajo dolžan prijaviti prebivališče v Sloveniji, pa tega ni storil. Poleg tega ne navaja, da je v času predmetnega upravnega postopka bival na svojem naslovu v Tuniziji in da bi mu zato tožena stranka lahko tja vročila izpodbijani akt. Podatki iz upravnega spisa kažejo, da tožnik v tem času Republike Slovenije ni zapustil.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - tožba zaradi molka organa - molk organa
Po presoji sodišča razlog, da toženka o Prošnji ni odločila, ker ji PU-LJ ni odgovorila na njene preverke (o vseh izdanih odločbah o zadrževanju), na katere, kot trdi toženka, mora počakati, ni upravičen razlog za to, da toženka ni odločila v drugem odstavku 91. člena ZTuj-2 predpisanem roku 60 dni.
Po presoji sodišča s strani toženke zatrjevana neodzivnost PU-LJ lahko povzroči procesne posledice v okviru posebnega ugotovitvenega postopka (načelo proste presoje dokazov), ne predstavlja pa upravičenega razloga za to, da toženka ni odločila v roku, ki ga zakon, ki upošteva tudi nujnost ugotovitvenega postopka in ravno zato določa daljši rok (60 dni), določa za odločitev v upravnem postopku.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 48, 48/1. SPZ člen 13, 13/1. ZZK-1 člen 243.
evidentiranje meje - parcelacija - pravni interes za tožbo - zemljiškoknjižni lastnik - pravilnost vpisa - izbrisna tožba - učinek zaznambe
Z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelaciji se ne odloča o lastninskopravnih razmerjih, zato ta nima vpliva na predpisane učinke zaznambe spora. Ob tem gre dodati, da tožnika v okviru predmetnega upravnega spora tudi ne moreta uspešno uveljavljati morebitnih napačnih vknjižb zaznamb ali drugih vpisov v zemljiški knjigi pri novonastalih parcelah, saj so uveljavljanju takšnih ugovorov namenjena že predhodno omenjena pravna sredstva po členih 157 do 161 ZZK-1.
Sodišče ugotavlja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 4. 10. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v treh dneh ni vrnil.
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju namena Javnega razpisa in definicije brezposelnih oseb v pozitivni zakonodaji (med katere osebe s statusom študenta razen izjemoma, če prejemajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti, ker so že bili zaposleni (in torej ne gre za prvo zaposlitev) ne spadajo), sporni pogoj Javnega razpisa pravilno razlagati na način, da pogoj za pridobitev sofinanciranja samozaposlitve izpolnjuje tista oseba, kateri samozaposlitev pomeni prvo zaposlitev, in ki je bila pred pričetkom samozaposlitve prijavljena kot aktivni iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje v trajanju vsaj šest mesecev nepretrgano. Navedena razlaga po presoji sodišča izhaja iz teleološke razlage pravila, torej namena navedene norme, ki je v zmanjšanju brezposelnosti tistih oseb, ki so daljše časovno obdobje (več kot šest mesecev) brez zaposlitve, kljub temu da aktivno iščejo zaposlitev. Zato sodišče ne more slediti stališču tožnika, da je treba navedeno določbo razlagati ekstenzivno tako, da za pridobitev pravice do sofinanciranja zaposlitve zadošča vsaka prijava oziroma več prijav na Zavodu RS, ki skupaj tvorijo seštevek vsaj šestih mesecev.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 9, 11, 11/1, 11/2, 39, 39/1, 39/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - neobrazložena odločba
Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).
Le če organ pritožbe ne zavrže kot prepozne (oz. kot nedovoljeno ali ker jo je vložila neupravičena oseba), jo potem po 241. in naslednjih členih ZUP lahko vsebinsko obravnava. Ker je tožnik prepozno vložil pritožbo zoper sklep z dne 21. 7. 2021, organ njegove pritožbe ni mogel vebinsko obravnavati.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. Po povedanem je namreč dne 26. 9. 2024 samovoljno, torej po svoji volji, ne oziraje se na navedene zakonske zahteve, zapustil nastanitvene kapacitete in se tja v do dneva izdaje tega sklepa ni vrnil.
ZUP člen 189, 189/1, 194, 194/1, 194/2, 194/4, 196, 196/1. GZ člen 43, 43/1, 43/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dokazovanje z izvedencem - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - delo izvedenca - ustna obravnava - pravica do izjave
Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, pri čemer bi se izvedenka lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi
Iz obvestila o vročitvi izhaja, da je bil izpodbijani sklep puščen v poštnem nabiralniku 7. 12. 2023, kar ne vpliva na fikcijo vročitve, saj ta nastopi 15. dan od poskusa vročitve. Navedbe tožnika glede seznanitve s pošiljkami pa za ugotavljanje pravočasnosti tožbe niso upoštevne. Rok za vložitev tožbe je tožnik namreč zamudil.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1. Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici člen 2, 2/1, 2/1-b, 3, 3/2, 3/2-a, 4, 4/2, 4/4. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Ukrepi o omejevanju svobode gibanja in bivanja državljanov EU in njihovih družinskih članov, sprejeti zaradi javnega reda ali javne varnosti, so "v skladu z načelom sorazmernosti in temeljijo izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika. Predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razlogov za sprejetje takšnih ukrepov. Osebno obnašanje zadevnega posameznika mora predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene osnovne interese družbe".
Tožena stranka bi morala v upravnem postopku pred izdajo odločbe ugotoviti, koliko časa je tožnik bival zakonito v Sloveniji, preden mu je bilo izdano dovoljenje za bivanje in delo v Sloveniji iz leta 2021; ali je bil v tem času zaposlen v podjetju v Sloveniji in je bival sam brez družinskih članov; ali je v tem obdobju storil kakšno drugo kaznivo dejanje ali prekršek; ali je v času pred izdajo izpodbijanega akta imel v Sloveniji družinskega člana, ki ga je vzdrževal oziroma je bil ta od njega odvisen in če koliko časa je to trajalo.
V dokazno oceno bi tožena stranka morala vključiti tudi okoliščine, v katerih je tožnik ponaredil listino, da je prebolel Covid-19 oziroma razloge, zakaj je to storil, kakšen odnos je tožnik pokazal do storjenega dejanja na kraju samem ali kasneje v postopku.
ZUP člen 43, 129, 129/1, 129/1-2, 279, 279/1, 279/1-6. GZ člen 47, 47/5, 50, 50/5. ZUS-1 člen 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-1, 36/1-3, 36/1-4, 52.
gradbeno dovoljenje - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravičen predlagatelj - zavrženje predloga - upravičenec - stranka postopka - aktivna legitimacija - zahteva za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - integralni postopek - stranka z interesom - stroški stranke z interesom - prekluzija
Organ je tožnici pravilno obrazložil, da je za presojo aktivne legitimacije za vložitev zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici bistveno, ali je imel vložnik zahteve v upravnem postopku položaj stranke ali z njim izenačen položaj stranskega udeleženca (tretji odstavek 43. člena ZUP) ter da po sodni praksi ni predmet postopka ukrepanja po nadzorstveni pravici ugotavljanje, ali bi vložnik moral biti udeležen v postopku kot stranka oziroma stranski udeleženec.
Kot je sodišče že navedlo, bi tožnica morala navedbe za izkaz aktivne legitimacije za vložitev zahteve za ugotovitev ničnosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja podati v zahtevi organu. S tem bi utemeljila, da so citirani okoljski in gradbeni predpisi ter sodna praksa relevantni tudi v njenem primeru. Po stališču sodne prakse ne zadostuje le formalni obstoj navedb o pravnem interesu, ampak je pomembna tudi njihova utemeljenost. Pravni interes mora zato biti naveden določno, to je z dejstvi in z dokazi, da organu presojo utemeljenosti omogoči. Tožničina zahteva tem standardom ni zadostila.
Tožnica v obravnavanem primeru izpodbija upravni akt, sklep, izdan v formaliziranem upravnem postopku, zoper katerega je, če se z njim posega v tožnikov pravni položaj, dopustno sodno varstvo (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). V tako imenovanem rednem upravnem sporu zaradi zakonitosti upravnega akta pa je mogoče uveljavljati tudi ugovore glede kršitev človekvih pravic v postopku izdaje upravnega akta. Kot že navedeno zadostuje, da se drugo, primarno sodno varstvo šteje za učinkovito, tudi če prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem ni zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavlja v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Tako da ob izpodbojni tožbi v upravnem sporu prizadeti lahko uveljavlja odpravo posledic ugotovljenih kršitev človekovih pravic z odškodninskim zahtevkom pred rednim sodiščem. Glede na to je sodišče tožbo v delu glede zahtevka, naj sodišče ugotovi, da je bilo z izpodbijanim sklepom tožnici poseženo v njene človekove pravice ter se ji zaradi odprave posledic prizna denarna odškodnina, zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Na isti pravni podlagi, 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je sodišče zavrglo tožbo tudi v delu glede zahtevka, naj sodišče ugotovi, da je bilo z dejanjem, tj. z izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja nezakonito poseženo v njene človekove pravice in temeljne svoboščine ter izreče prepoved njegovega izvrševanja. Kot je sodišče že navedlo, se, kadar je v formaliziranem postopku izdan dokončen upravni akt, ki se ga lahko izpodbija v rednem upravnem sporu, in to v obravnavanem primeru je sklep v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, tako primarno sodno varstvo šteje za učinkovito sodno varstvo, ki izključuje subsidiarni upravni spor.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravica do izjave - vsebinska obravnava vloge
Po presoji sodišča je potrebno razumno razlagati tako določila razpisne dokumentacije kot tudi temeljna procesna načela ZUP, da se sredstva podelijo tistim vlagateljem oziroma na podlagi njihovih vlog v skladu z namenom iz javnega razpisa. Toženka, ki je tožnika zaprosila za pojasnilo (ne pa za morebiti predložitev dodatnih dokazil ipd.), po presoji sodišča ni imela utemeljene podlage za zavrnitev vloge na podlagi poziva na dopolnitev, temveč bi morala skladno s 140. členom ZUP tožnika pozvati na predložitev ustreznih dokazil. Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Šele če tožnik zahtevanih dokazil ne bi priložil, bi bilo mogoče njegovo vlogo zaradi neskladnosti zavrniti.
vpis na fakulteto - pravica do izobraževanja - posebne potrebe otroka - omejitev - podzakonski predpis - exceptio illegalis
Določba tretjega odstavka 32. člena Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, po kateri se posebni status ne upošteva v rednem, ampak šele v naknadnem izbirnem postopku, če se kandidat v rednem postopku ni nikamor uvrstil, presega v tretjem odstavku 69.a člena ZViS opredeljen zakonski okvir pooblastila iz četrtega odstavka tega člena in je tudi po vsebini nasprotna navedeni zakonski določbi in njenemu namenu, zato je po presoji sodišča pri odločanju ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - dokazno breme - pravica do izjave - pooblaščenec - prekluzija - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite
Bistvena je presoja, ali je tožnik z navedbami v postopku pri ponovni prošnji izkazal, da uveljavlja nova dejstva in nove dokaze. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke, da tožnik takih dejstev ni navedel.
Neutemeljen je tožbeni očitek, da tožnik v upravnem postopku ni imel pooblaščenca in da zaradi tega v njem ni mogel aktivno sodelovati. ZMZ-1 namreč ne predvideva obveznega zastopanja po pooblaščencu v postopkih pred toženo stranko, tožnikov odgovor na vprašanje, ali bo pri podaji zahtevka prisoten njegov pooblaščenec, s čimer je tožena stranka izpolnila svojo dolžnost seznanitve z možnostjo take pomoči (pooblaščenca), pa je bil nikalen.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 20. ZUP člen 9, 146.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - cenzus - plača - nagrada - neperiodični dohodek - pravica do izjave
Nagrada za dolgotrajno uspešnost, izplačana tožnikovi partnerki v februarju 2024, je občasen in neperiodičen dohodek. Toženka je po presoji sodišča zmotno ugotovila dejansko stanje, ker je upoštevala nagrado za dolgotrajno uspešnost tožnikove partnerke, izplačane v februarju 2024 v znesku 1.238,38 EUR, kot redni periodični dohodek, posledično zmotno uporabila materialno pravo.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2-2. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - začasna odredba - zavrženje prošnje - prosilec iz Maroka
Bistvenega pomena je to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Morebitno grdo ravnanje hrvaških policistov, ki se ne nanaša na azilni postopek (pač pa na ravnanja ob poskusih ilegalnega prehoda meje) ne izkazuje tehtnih razlogov za obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede obravnave predanih prosilcev po Uredbi Dublin III in zaradi teh okoliščin sam po sebi še ni podan dvom, da bo pritožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU.
Vrnitev tožnika Bosno in Hercegovino ob poskusu ilegalnega prehoda meje, ne more pomeniti sistemskih pomanjkljivosti v azilnem sistemu Republike Hrvaške.
Za tožnika ne obstaja nevarnost sistemskih pomanjkljivosti azilnega sistema na Hrvaškem, niti nevarnost, da bo ob predaji Hrvaški podvržen življenjskih razmeram, ki zanj pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje v smislu 4. člena Listine EU. S tem tožnik ni izkazal težko popravljive škode.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4-2, 6, 6/1, 6/1-f.
podatki GPS naprave - uporaba službenega vozila - evidenca uporabe službenih vozil - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Z izvajanjem GPS sledenja vozil v lasti tožeče stranke nastaja posebna zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje veliko količino lokacijskih podatkov zaposlenih posameznikov, t. j. podatkov, kje točno (mikrolokacija) se točno določeni zaposleni v določenem trenutku nahaja oziroma se je nahajal s službenim vozilom.
Stalnega sistematičnega sledenja vsem potem službenih vozil na način, da tožeča stranka neselektivno zbira podatke o celotnih poteh posameznih vozil, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot potrebnega za doseganje izkazanih zakonitih interesov tožeče stranke, t. j. varovanja vozil, opreme in dokumentov, ki se nahajajo v vozilu, določitve lokacije v primeru prometne nesreče in organizacije ter racionalizacije delovnih procesov tožeče stranke.
ZVet-1 člen 62, 62/1, 62/3, 63, 66. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (2008) člen 3, 3/5. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o postopku njihove verifikacije (2003) člen 1, 1/2, 22, 22/1, 23, 23/1. ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/6.
koncesija - podelitev koncesij - razpisni pogoj - javni razpis - prednostna merila - veterinarstvo - merila za izbor koncesionarja - verificirana veterinarska organizacija - podružnica - poslovna enota - prizadeta stranka - povrnitev stroškov
Iz prvega in tretjega odstavka 62. člena ZVet-1, kot že zapisano zgoraj, izhaja, da lahko veterinarsko organizacijo (torej tudi veterinarsko ambulanto C) ustanovi samo gospodarska družba ali samostojni veterinar po predpisih o gospodarskih družbah. Status vsake veterinarske ambulante C po ZVet-1 mora biti torej pravno urejen v skladu z ZGD-1. Vsaka veterinarska ambulanta C mora biti po ZVet-1 pravno organizirana v eni izmed oblik, ki jo predvideva tretji ali šesti odstavek 3. člena ZGD-1- kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik. Iz ZVet-1 ne izhaja, da bi bila lahko veterinarska organizacija organizirana tudi kot podružnica ali celo poslovna enota.
Po presoji sodišča zato javni razpis v 1. točki VIII. točke ni v skladu z določili prvega in tretjega odstavka 62. člena ZVet-1. Toženka je sporno merilo oblikovala na način, ki preferira veterinarske organizacije s podružnicami. Podeljevanje dodatnih točk iz naslova, ker ima prijavitelj poleg sedeža v UE Grosuplje (v konkretnem primeru v občini Ivančna Gorica) tam tudi verificirano podružnico, je nezakonito, ker veterinarska ambulanta C v obliki podružnice že po ZVet-1 sploh ne more obstajati.
Javni razpis je torej iz naslova verificarnih podružnic omogočal pridobivanje dodatnih točk, vendar je to bilo nezakonito, ker že sam ZVet-1 ne omogoča verifikacije podružnic ali poslovnih enot, ampak le gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje - verjeten izgled za uspeh - razlogi za obnovo postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Nova dejstva ali dokazi so obnovitveni razlog le, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala dejstva ali dokaze.