21.

VDS sodba Pdp 903/2004

26.5.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03174

ZDR člen 52, 54, 52, 54.

transformacija delovnega razmerja

Ker je tožnica na delu pri toženi stranki ostala tudi po preteku

časa, za katerega je sklenila PZ za določen čas, se v skladu z

54. čl. ZDR šteje, da je tožnica sklenila PZ za nedoločen čas.

 

23.

VDS sklep Pdp 764/2004

26.5.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03208

ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154. ZDR člen 83, 83/3, 83, 83/3.

delovno razmerje - odpoved pogodbe - stroški

1. ZDR ne predvideva sodnega varstva zoper pisno opozorilo

delavcu na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost

odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve. Šele v sporu o

nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnega razloga je mogoče

uveljavljati nezakonitost opozorila. Tako tožbo je zato

potrebno zavreči.

2. Stroške postopka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi

se odmeri skladno z 2. odst. 22. člena ZDSS in ne na podlagi

154. člena ZPP, zato delodajalec sam trpi stroške postopka,

čeprav je sodišče tožbo zavrglo.

 

25.

VSL sklep III Cp 1099/2005

25.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL48565

ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.

izbris firme - delež - odlog izvršbe

Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

enkrat.

 

27.

VSL sklep III Cp 362/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48541

ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.

izvršba - pobot - razlogi za ugovor

V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

 

29.

VSL sodba I Cp 1886/05

25.5.2005

obligacijsko pravo

VSL51142

ZOR člen 645, 645.

gradbena pogodba

Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

naročnika.

 

31.

VSL sklep III Cp 2529/04

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48553

ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.

ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo

S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

dokazujejo v pravdi.

 

33.

VSL sklep I Kp 1616/2004

25.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22655

KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.

povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza

Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

predvidljivo.

 

35.

VSL sklep III Cp 578/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48558

ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.

sodna taksa - oprostitev

Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

tretjega in predlog za odlog izvršbe.

 

37.

VSL sodba I Kp 1737/2004

25.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22654

KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.

omogočanje uživanja mamil

Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

"dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

KZ.

 

39.

VSL sodba II Cp 1860/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50196

ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.

spor majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.