• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Pdp 903/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03174
    ZDR člen 52, 54, 52, 54.
    transformacija delovnega razmerja
    Ker je tožnica na delu pri toženi stranki ostala tudi po preteku

    časa, za katerega je sklenila PZ za določen čas, se v skladu z

    54. čl. ZDR šteje, da je tožnica sklenila PZ za nedoločen čas.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cpg 117/2005
    26.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05747
    ZPPSL člen 93, 93/2, 93, 93/2.
    predujem
    Iz podatkov spisa izhaja, da je sklep o naložitvi plačila predujma v

    znesku 300.000,00 SIT pravnomočen (sklep z dne 29.3.2005, l. št. 14).

    Zaradi učinkov pravnomočnosti tega sklepa pritožnik ne more uspeti s

    trditvami o previsokem predujmu v pritožbi proti sklepu o zavrženju

    predloga zaradi opustitve plačila predujma.

     
  • 23.
    VDS sklep Pdp 764/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03208
    ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154. ZDR člen 83, 83/3, 83, 83/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - stroški
    1. ZDR ne predvideva sodnega varstva zoper pisno opozorilo

    delavcu na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost

    odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve. Šele v sporu o

    nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnega razloga je mogoče

    uveljavljati nezakonitost opozorila. Tako tožbo je zato

    potrebno zavreči.

    2. Stroške postopka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi

    se odmeri skladno z 2. odst. 22. člena ZDSS in ne na podlagi

    154. člena ZPP, zato delodajalec sam trpi stroške postopka,

    čeprav je sodišče tožbo zavrglo.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 1099/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48565
    ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - delež - odlog izvršbe
    Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

    ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

    10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

    presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

    določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

    je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

    izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

    enkrat.

     
  • 26.
    VSL Sklep III Cp 1865/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48567
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe
    Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

    obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

    se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

    utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

    more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

    nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 28.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 29.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 30.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 31.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • 32.
    VSL sodba I Cp 1259/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50667
    ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.
    izvedensko mnenje
    Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

    oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

    navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

    le relativno procesno kršitev.

     
  • 33.
    VSL sklep I Kp 1616/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22655
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
    Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

    ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

    predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

    vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

    prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

    kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

    cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

    lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

    ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

    nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

    proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

    tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

    zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

    je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

    protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

    obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

    skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

    predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

    sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

    ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

    predvidljivo.

     
  • 34.
    VSL sklep II Cp 130/2004
    25.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50223
     
    zemljiška knjiga
    O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

    sodišče ne odloča s sklepom.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cp 578/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48558
    ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.
    sodna taksa - oprostitev
    Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

    presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

    predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

    premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

    168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

    za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

    primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

    da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

    to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

    tretjega in predlog za odlog izvršbe.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 37.
    VSL sodba I Kp 1737/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22654
    KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.
    omogočanje uživanja mamil
    Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

    pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

    očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

    "dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

    poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

    členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

    uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

    obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

    heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

    konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

    poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

    predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

    ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

    delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

    KZ.

     
  • 38.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 39.
    VSL sodba II Cp 1860/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50196
    ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.
    spor majhne vrednosti
    Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

    pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

    tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

    8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

    odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

    tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

    zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

    stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

    posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

    ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

    stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

    pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

    sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

    pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

    kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

    morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

     
  • 40.
    VSL sodba in sklep II Cp 468/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50038
    ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.
    zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

    tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

    terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

    zneska.

    Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

    pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

    tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

    kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

    popravi.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>