• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sklep Pdp 857/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03226
    ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    delovno razmerje - pogodba o zaposlitvi - rok
    pri presoji pravočasnosti sodnega varstva pri zahtevku za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ, sklenjene za določen

    čas, je potrebno upoštevati 3. odst. 204. člena ZDR in mora

    delavec tožbo vložiti v roku 30-ih dni od dneva, ko je

    izvedel za kršitev pravice. Ta rok je začel teči s

    prenehanjem PZ, sklenjene za določen čas in ne že z dnem

    podpisa PZ za določen čas.

     
  • 22.
    VDS sklep Psp 262/2005
    26.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03649
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1b, 5, 5, 4/1b, 4/1, 4.
    pogoj - zamudna sodba - socialni spor
    V socialnih sporih, v katerih se odloča o pravicah iz socialnega

    zavarovanja (ne pa samo o denarnih zahtevkih, kot n.pr. o vrnitvi

    sredstev ali odškodnini) ne gre za zahtevek, s katerim bi obe

    stranki lahko razpolagali (3. odst. 3. člena ZPP), zato ni mogoča

    zamudna sodba.

    V tovrstnih socialnih sporih materialno-pravni predpisi ne

    predpostavljajo svobodne volje strank pri vstopanju v medsebojne

    odnose. Odnosi med strankami nastanejo po zakonu samem, torej

    brez volje strank, saj je pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    obvezno, saj tako določa ZPIZ-1. Ta v 5. členu zlasti poudarja

    specifiko pravic iz obveznega zavarovanja, kamor po 4. členu

    sodijo tudi pravice iz invalidskega zavarovanja (1. odst. b, člen

    4) s tem, ko določa, da so te pravice neodtujljive osebne

    pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in jih tudi ne

    podedovati. Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo (razen

    dospelih neplačanih zneskov denarnih prejemkov) ter jih ni mogoče

    odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa

    ta zakon. Zavarovancem ne daje pravic iz pokojninskega in

    invalidskega zavarovanja zavod, pač pa so določene z zakonom.

    Zato se zavarovanec in zavod ne moreta dogovoriti ne o manjšem,

    ne o večjem obsegu pravic od zakonsko določenih na področju

    obveznega (kot tudi prostovoljnega) zavarovanja. Zavod je le

    nosilec obveznega zavarovanja (10. člen). Zato je zavod pristojen

    samo za ugotavljanje, ali zavarovanec za uveljavitev zakonsko

    določene pravice izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Pri

    pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

    ne gre za lastna sredstva zavoda. Ta jih le zbira in razdeljuje v

    okviru materialno-pravnih zakonskih določb. Zato je

    dispozitivnost v socialnih sporih omejena le na tožnike -

    zavarovance (vložitev tožbe, sprememba zahtevka, umik tožbe).

    Tožencu (zavodu) noben predpis ne dovoljuje pripoznanja ali

    poravnave glede zahtevka za priznanje pravice, za katerega ni

    dejanske in materialne pravne podlage. Če bi toženec tak zahtevek

    pripoznal ali se o njem želel poravnati, sodišče njegovega

    razpolaganja tudi po ZPP ne bi smelo priznati, saj bi

    nasprotovalo prisilnim predpisom (3. odst. 3. člena). V primeru,

    ko zavarovanec - tožnik zahteva priznanje določene pravice iz

    obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni podlage

    za izdajo sodbe na podlagi 318. člena ZPP, bodisi ugoditvene,

    bodisi zavrnilne, že zato, ker gre za zahtevek, s katerim stranka

    - konkretno toženec, ne more razpolagati. Le izhajajoč iz prej

    obrazložene pravne narave oz. javno pravne narave pravic iz

    obveznega invalidskega zavarovanja (in narave posledičnih

    invalidskih dajatev) ter s tem prisilno pravne narave materialno-

    pravnega predpisa, je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti

    posamezna, med seboj navidezno celo izključujoča se procesno

    pravna pravila iz ZDSS-1, ki po eni strani ponovno vpeljuje

    načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, po drugi pa

    načelo pospešitve postopka, s tem ko v 28. členu ureja pravne

    posledice izostanka stranke s prvega naroka za glavno obravnavo.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 28.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 29.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 30.
    VSL sklep III Cp 2129/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48562
    ZPP člen 5, 169, 169/3, 5, 169, 169/3.
    oprostitev plačila sodne takse
    Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora na zahtevo sodišča

    predložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju svojega zakonca, ne

    glede na to, ali je to sodišču znano iz drugih postopkov.

     
  • 31.
    VSL sklep II Cp 2319/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50224
    ZOR člen 371, 371. ZD člen 220, 224, 220, 224. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - pogoj - dedovanje - pravnomočen sklep o dedovanju - zahtevek - zastaralni rok
    V konkretnem primeru ni izkazana verjetnost tožbenega zahtevka na

    izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče je namreč vezano na

    pravnomočni sklep o dedovanju, tožeča stranka pa ne zatrjuje nobenega

    od obnovitvenih razlogov v smislu 224. člena ZD in tudi ne gre za

    nobenega v ZD naštetih primerov, v katerih je mogoče doseči spremembo

    pravnomočnega sklepa o dedovanju (kasneje najdena oporoka, novi

    dedič). Zahtevek za realizacijo dogovora med dediči pa je zastaral,

    ko je potekel splošni zastaralni rok.

     
  • 32.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 34.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 35.
    VSL Sklep III Cp 1865/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48567
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe
    Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

    obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

    se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

    utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

    more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

    nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.

     
  • 36.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 37.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 38.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 39.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>