• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sklep Pdp 857/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03226
    ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    delovno razmerje - pogodba o zaposlitvi - rok
    pri presoji pravočasnosti sodnega varstva pri zahtevku za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ, sklenjene za določen

    čas, je potrebno upoštevati 3. odst. 204. člena ZDR in mora

    delavec tožbo vložiti v roku 30-ih dni od dneva, ko je

    izvedel za kršitev pravice. Ta rok je začel teči s

    prenehanjem PZ, sklenjene za določen čas in ne že z dnem

    podpisa PZ za določen čas.

     
  • 22.
    VSL sodba I Cpg 1077/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05657
    ZOR člen 623, 623/1, 623, 623/1. ZDDV člen 40.
    cena opravljenih del
    Prvostopno sodišče pravilno izpostavlja kot odločilno, da sta pravdni

    stranki v pogodbi oziroma aneksu k njej izrecno dogovorili, da v ceni

    minute 131,00 SIT ni vključen 19% DDV. In ker sta dogovorili kot

    osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o

    ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na

    skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to pavilno ugotavlja

    prvostopno sodišče. Prav dejstvo, da pogodba govori o neto ceni in

    neto prihodku, kaže, da sta pravdni stranki določili delitveno

    razmerje z namenom, da se vsaki od njiju zagotovi takšen sorazmeren

    neto delež, kot je dogovorjen.

     
  • 23.
    VDS sklep Psp 262/2005
    26.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03649
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3. ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1b, 5, 5, 4/1b, 4/1, 4.
    pogoj - zamudna sodba - socialni spor
    V socialnih sporih, v katerih se odloča o pravicah iz socialnega

    zavarovanja (ne pa samo o denarnih zahtevkih, kot n.pr. o vrnitvi

    sredstev ali odškodnini) ne gre za zahtevek, s katerim bi obe

    stranki lahko razpolagali (3. odst. 3. člena ZPP), zato ni mogoča

    zamudna sodba.

    V tovrstnih socialnih sporih materialno-pravni predpisi ne

    predpostavljajo svobodne volje strank pri vstopanju v medsebojne

    odnose. Odnosi med strankami nastanejo po zakonu samem, torej

    brez volje strank, saj je pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    obvezno, saj tako določa ZPIZ-1. Ta v 5. členu zlasti poudarja

    specifiko pravic iz obveznega zavarovanja, kamor po 4. členu

    sodijo tudi pravice iz invalidskega zavarovanja (1. odst. b, člen

    4) s tem, ko določa, da so te pravice neodtujljive osebne

    pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in jih tudi ne

    podedovati. Pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo (razen

    dospelih neplačanih zneskov denarnih prejemkov) ter jih ni mogoče

    odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa

    ta zakon. Zavarovancem ne daje pravic iz pokojninskega in

    invalidskega zavarovanja zavod, pač pa so določene z zakonom.

    Zato se zavarovanec in zavod ne moreta dogovoriti ne o manjšem,

    ne o večjem obsegu pravic od zakonsko določenih na področju

    obveznega (kot tudi prostovoljnega) zavarovanja. Zavod je le

    nosilec obveznega zavarovanja (10. člen). Zato je zavod pristojen

    samo za ugotavljanje, ali zavarovanec za uveljavitev zakonsko

    določene pravice izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Pri

    pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

    ne gre za lastna sredstva zavoda. Ta jih le zbira in razdeljuje v

    okviru materialno-pravnih zakonskih določb. Zato je

    dispozitivnost v socialnih sporih omejena le na tožnike -

    zavarovance (vložitev tožbe, sprememba zahtevka, umik tožbe).

    Tožencu (zavodu) noben predpis ne dovoljuje pripoznanja ali

    poravnave glede zahtevka za priznanje pravice, za katerega ni

    dejanske in materialne pravne podlage. Če bi toženec tak zahtevek

    pripoznal ali se o njem želel poravnati, sodišče njegovega

    razpolaganja tudi po ZPP ne bi smelo priznati, saj bi

    nasprotovalo prisilnim predpisom (3. odst. 3. člena). V primeru,

    ko zavarovanec - tožnik zahteva priznanje določene pravice iz

    obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni podlage

    za izdajo sodbe na podlagi 318. člena ZPP, bodisi ugoditvene,

    bodisi zavrnilne, že zato, ker gre za zahtevek, s katerim stranka

    - konkretno toženec, ne more razpolagati. Le izhajajoč iz prej

    obrazložene pravne narave oz. javno pravne narave pravic iz

    obveznega invalidskega zavarovanja (in narave posledičnih

    invalidskih dajatev) ter s tem prisilno pravne narave materialno-

    pravnega predpisa, je mogoče pravilno interpretirati in uporabiti

    posamezna, med seboj navidezno celo izključujoča se procesno

    pravna pravila iz ZDSS-1, ki po eni strani ponovno vpeljuje

    načelo materialne resnice in preiskovalno načelo, po drugi pa

    načelo pospešitve postopka, s tem ko v 28. členu ureja pravne

    posledice izostanka stranke s prvega naroka za glavno obravnavo.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1229/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50597
    ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.
    poroštvo - razlaga pogodbe
    Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

    je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

    obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

    zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

    ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

    določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

    odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

     
  • 25.
    VSL sodba II Cp 1551/2004
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50194
    ZZK člen 44, 45, 44, 45.
    zaznamba spora
    Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

    izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

    spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

    pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 27.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 28.
    VSL sklep III Cp 578/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48558
    ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.
    sodna taksa - oprostitev
    Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

    presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

    predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

    premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

    168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

    za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

    primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

    da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

    to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

    tretjega in predlog za odlog izvršbe.

     
  • 29.
    VSL sklep I Kp 1616/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22655
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
    Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

    ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

    predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

    vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

    prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

    kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

    cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

    lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

    ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

    nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

    proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

    tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

    zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

    je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

    protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

    obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

    skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

    predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

    sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

    ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

    predvidljivo.

     
  • 30.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • 31.
    VSL sodba I Cp 1259/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50667
    ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.
    izvedensko mnenje
    Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

    oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

    navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

    le relativno procesno kršitev.

     
  • 32.
    VSL sklep II Cp 130/2004
    25.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50223
     
    zemljiška knjiga
    O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

    sodišče ne odloča s sklepom.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 34.
    VSL sodba I Kp 1737/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22654
    KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.
    omogočanje uživanja mamil
    Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

    pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

    očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

    "dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

    poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

    členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

    uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

    obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

    heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

    konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

    poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

    predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

    ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

    delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

    KZ.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 36.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 38.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 39.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 40.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>