• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 42.
    VSL sodba I Cp 1259/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50667
    ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.
    izvedensko mnenje
    Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

    oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

    navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

    le relativno procesno kršitev.

     
  • 43.
    VSL sklep II Cp 130/2004
    25.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50223
     
    zemljiška knjiga
    O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

    sodišče ne odloča s sklepom.

     
  • 44.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 45.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 46.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 47.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • 48.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 49.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • 50.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 51.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 52.
    VSL Sklep III Cp 1865/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48567
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe
    Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

    obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

    se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

    utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

    more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

    nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.

     
  • 53.
    VSL sklep III Cp 1099/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48565
    ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - delež - odlog izvršbe
    Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

    ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

    10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

    presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

    določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

    je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

    izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

    enkrat.

     
  • 54.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 55.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 56.
    VSL sodba II Cp 1860/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50196
    ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.
    spor majhne vrednosti
    Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

    pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

    tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

    8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

    odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

    tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

    zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

    stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

    posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

    ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

    stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

    pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

    sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

    pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

    kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

    morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

     
  • 57.
    VSL sodba in sklep II Cp 468/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50038
    ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.
    zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

    tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

    terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

    zneska.

    Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

    pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

    tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

    kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

    popravi.

     
  • 58.
    VSL sodba I Cpg 336/2004
    24.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06250
    ZOR člen 185, 186, 324, 939, 185, 186, 324, 939. ZZVZZ člen 12, 61, 62, 86, 92, 12, 61, 62, 86, 92.
    odškodninski zahtevek
    ZZVZZ povračilni zahtevek zdravstvenega zavoda (ali zavarovalnice -

    glej 62. člen citiranega zakona) ureja drugače, kot ureja odškodnino

    za premoženjsko škodo, izraženo v denarju, za neposrednega

    oškodovanca po Zakonu o obligacijskih razmerjih v poglavju o

    povračilu gmotne škode (185. člen in nadaljnji). Pritožba zmotno

    meni, da sta tožnici vstopili v pravice svojih zavarovancev, pri

    čemer se očitno sklicuje na določilo 1. odstavka 939. člena ZOR in

    186. člena ZOR. Tožnici, katerih odškodninske zahtevke specialno

    ureja zakon, ki ga je uporabilo tudi prvostopno sodišče, sta proti

    toženi stranki uveljavili svoja odškodninska zahtevka (glej 2.

    odstavek 92. člena citiranega zakona) in je vprašanje zamude treba

    presojati po določbah ZOR o dolžniški zamudi in ne po določbah ZOR,

    ki se nanašajo na uveljavljanje odškodnine po obligacijskopravnih

    določilih.

     
  • 59.
    VSK sodba I Cp 1208/2004
    24.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSK01053
    SZ člen 123.
    rok - pravočasnost
    Zmotne so trditve, da bi morala Občina I. kot nelastnik zahtevo tožnika odstopiti lastniku, to je Republiki Sloveniji, kajti za tak odstop zahteve ne obstoji nikakršna pravna podlaga. Nepravilno se tožnik sklicuje na določbo 25. in 66.čl. ZUP, kajti v tem primeru ne gre za postopanje v upravnem postopku, kot zmotno meni tožnik.

     
  • 60.
    VSC sklep Kp 148/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01186
    ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
    Če obsojenec v postopku za preklic pogojne obsodbe samo delno izpolni posebni pogoj (plača 400.000,00 SIT namesto dolžnih 611.330,00), in je zato pogojna obsodba preklicana, pa oškodovanec v pritožbenem postopku izjavi, da je z delnim plačilom zadovoljen in da razlike do polnega plačila ne terja več, ni več razloga za preklic pogojne obsodbe. Zato se sodba o preklicu razveljavi in se preklicni postopek ustavi.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>