ZPVI člen 3, 2-2, 10, 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 32, 33, 33a, 36.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom - primerljiv študijski program - izrek odločbe
Ugotavljanje, v katero stopnjo se tuje izobraževanje uvršča tudi zaradi odločanja o enakovrednosti znanstvenega naslova, pa se izvede le v primeru, da v Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. O tem pa lahko poda relevantno mnenje samo izobraževalna institucija, ki izvaja primerljiv izobraževalni program oziroma šele, če tega mnenja izobraževalna institucija po pravilnem pozivu ne izda, se šteje, da izobraževalna institucija soglaša z odločitvijo ministrstva. Zakon ne pravi, da se enakovrednost ugotavlja le v primeru, da je stranka s tujo listino pridobila določeno (višjo) stopnjo izobrazbe.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prijava začasnega prebivališča - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
O tožnikovi prijavi začasnega prebivališča s strani tožene stranke je bilo že odločeno, navedeno potrdilo o vloženi prošnji za izdajo oz. podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana državljana države članice Evropskega gospodarskega prostora ali slovenskega državljana pa velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Iz navedenih razlogov tožnik ne izkazuje pravnega interesa glede zatrjevanega nesprejema prijave začasnega prebivališča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
Upravni organ bi moral, če je menil, da predloženo potrdilo ne ustreza določilu 17. točke razdelka 6.4. Predložitev listinskih dokazil, pozvati tožnico k dopolnitvi vloge in šele če vloga ne bi bila po pozivu ustrezno dopolnjena, bi lahko njeno vlogo obravnaval, kot da ni uveljavljala dodatnih točk.
Objekt, ki je predmet adaptacije in spremembe namembnosti, je zgrajen v skladu z izdanimi dovoljenji, ob sedanji spremembi namembnosti pa se njegovi oblikovni elementi ne spreminjajo, zato ni potrebno soglasje sosedov.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.
ZIS člen 107. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-2, 279/1-3.
prepoved prirejanja iger na srečo - inšpekcijski ukrep - ničnost odločbe - izvršljivost odločbe
Posebnost iger na srečo preko interneta je ta, da se lahko v celoti ponujajo na daljavo, zato so nerelevantne v tej zvezi vse okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, da nima sedeža, podružnice, poslovnih prostorov, računalniškega strežnika in ne oglašuje v RS. Vse te okoliščine ne pomenijo, da tožeča stranka v RS ne prireja iger na srečo po internetu. Pristojnostni dejanski stan v zadevi je, da je RS kraj, kjer je dosegljiva spletna stran tožeče stranke.
Izrek odločbe z dne 1. 8. 2006 je prepovedni, kar pomeni, da tožeča stranka na območju RS ne sme prirejati iger na srečo prek interneta, ker za to nima koncesije – dovoljenja. Za jasnost prepovednega izreka ni treba specificirati, katera ravnanja so tožniku prepovedana – vsa, s katerimi prireja igre na srečo prek interneta v RS. Za razumevanje prepovedi je določen geografski obseg (območje RS) kot prepovedana dejavnost kot izvršitveno dejanje (igre na srečo prek interneta), zato je odločitev jasna in določna.
ZBPP člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 14, 36, 36/1. ZSV člen 22, 27, 27a, 27a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za nujno BPP vložil zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog, hkrati pa je ugovor tudi vložil. Glede na to ter ob upoštevanju okoliščine, da postulacijsko sposobnost za vložitev navedenega pravnega sredstva tožnik izkazuje (ni predpisano obvezno pravno zastopanje), po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi mu nujna BPP morala biti priznana ter da bi organ za BPP o njegovi vlogi ne mogel odločiti kot o prošnji za dodelitev redne BPP za zadevo, na katero se prošnja nanaša.
Tožnik je prošnji priložil odločbo centra za socialno delo (po kateri je bil upravičen do enkratne izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 229,52 EUR). Vendar na podlagi te odločbe tožnik ne šteje za prosilca, ki (redno) prejema denarno socialno pomoč, zato mu organ za BPP ni mogel dodeliti izredne BPP.
Pravilen je zaključek organa za BPP, da je tožnik z lastnim dohodkom, tj. povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova pokojnine, ki je v obdobju od avgusta do oktobra 2010 znašal mesečno 818,92 EUR – pokojnina v skladu s 27. členom ZSV tudi prejemek, ki šteje kot lastni dohodek, s čimer je presegel mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP do višine katerega se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, in je ta zato upravičen do BPP.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje izvršitve
Upoštevaje določbe 44. člena ZP-1 je za pričetek teka zastaralnega roka, tako subjektivnega kot objektivnega, odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok
O sporni razlagi tarifne številke 3102 ZOdvT je že presojalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je glede razlage besedne zveze "Nagrada za narok" po tarifni številki 3102 sprejelo razlago, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Odločitev je utemeljilo s teleološko in zgodovinsko razlago in upoštevalo pravilo, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Tako je Vrhovno sodišče RS upoštevalo namen, ki ga je ZOdvT pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke.
Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati niti tožnikov zahtevek, da mu bi morali biti priznani stroški v višini, kot so bili v pravdni zadevi naloženi nasprotni stranki. Tožnik je bil namreč prosilki dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči, ki vprašanje povrnitve stroškov zastopanja postopkovno ureja v določbi 40. člena ZBPP v povezavi z ZOdvT.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje člen 15, 78. ZUS-1 člen 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - objekt z delno komunalno opremljenostjo - tožbena novota
Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in v postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je predložitev izpisa iz prostorskega portala RS v tožbi tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz. Tudi iz izpisa prostorskega portala ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.
Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje, sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka je bila, glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.
upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo izključno zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage, da je v pritožbenem postopku z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravila celoten sklep z dne 11. 1. 2011, s tem tudi 1. točko izreka, ki je bila tožniku v korist. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZUP namreč organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. To pomeni, da lahko samo v mejah spoštovanja prvega odstavka 247. člena ZUP, drugostopenjski organ uporabi določbo 252. člena ZUP, na katero se tožena stranka sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega akta, ne more pa je uporabiti izven okvirov na katere se nanaša pritožba. Zoper dokončno in pravnomočno odločitev upravnega organa ni mogoče odločati na podlagi 252. člena ZUP, ampak je, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, mogoče uporabiti izredna pravna sredstva, česar pa tožena stranka ni storila.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence člen 20. ZUP člen 7, 71.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - pouk o posledicah neopravičenega izostanka
Tožnik v nasprotju z 71. členom ZUP v vabilu ni bil opozorjen na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil opravičljivih razlogov za izostanek. Iz vabila, zapisanega v zaposlitvenem načrtu, sledi (le) obveznost tožnika, da se bo, če se iz opravičenih razlogov ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin svetovalnega razgovora, z Zavodom dogovoril za nov termin najkasneje v roku 15 dni po datumu prenehanja veljavnosti zaposlitvenega načrta. Pravnega pouka o posledicah nespoštovanja sprejetih obvez (udeležbe na zaposlitvenem razgovoru na vabilo Zavoda RS za zaposlovanje), ki je kot obvezen sestavni del zaposlitvenega načrta predpisan s pravilnikom, pa tudi zaposlitveni načrt ne vsebuje.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 120. člena ZDoh-2, ki določa institut povprečenja dohodka, glede na to, da ta kot zakonski dejanski stan izrecno določa prejetje dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, ko se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let. Tožničini dohodki pa niso bili pridobljeni na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi izvensodne poravnave, ki v pravnih posledicah ni povsem enaka sodni odločbi. Po svoji pravni naravi je namreč to pogodba, z vsemi pravnimi posledicami, ki izhajajo iz tega. Izvensodna poravnava tudi nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - delo na projektih
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z v obrazložitvi navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - sodni postopek - postopek o prekršku
V zadevnih postopkih o prekršku (še) ne gre za sodne postopke, kot to pravilno pojasni že tožena stranka in na tej podlagi pravilno zaključi, da že iz tega razloga ni zakonske podlage za dodelitev BPP.
Nesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - potni stroški - uporaba Odvetniške tarife - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega prvega odstavka 214. člena ZUP, nima torej razlogov, zakaj tožena stranka potnih stroškov tožnici ni priznala. Izdaja dopolnilnega sklepa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča, če bi tožena stranka upoštevala določbo 273. člena ZUP in uporabila institut spremembe ali odprave odločbe v zvezi z upravnim sporom, kar pa bi v obravnavanem primeru pomenilo, da bi morala izdati (novi) sklep o stroških tako, da bi ugodila vsem tožbenim zahtevkom. To pa nadalje pomeni, da bi morala upoštevati (in ugoditi) tudi tožbenemu zahtevku, v katerem tožnica zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je v datumu vložitve tožbe in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.
ZDen člen 60, 60/1, 67, 67/3. ZUP člen 42, 43, 44, 45, 142.
denacionalizacija - stranski udeleženec - skrbnik za poseben primer
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).