davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prirast premoženja - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivnost
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
odobritev pravnega posla - mladoletna oseba - izročilna pogodba
V obravnavanem primeru gre sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. Prevzemnik je za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Gre torej za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Po polnoletnosti je tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
V konkretnem primeru je tožnik kršil delovno-pravno zakonodajo v smislu druge alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz priloženih pravnomočnih odločb izhaja, da je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega za različne kršitve na področju delovnega prava. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - predstavitev pooblaščene osebe ob začetku nadzora - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni organ o tem, ali bo izdal sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne, odloča na podlagi lastne presoje, glede na namen nadzora in glede na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezanca za davek. Zoper neizdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru zavezanec nima pravice pritožbe.
Obveznost iz 136. člena ZDavP-2, da se pooblaščena oseba ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora predstavi, velja za primere, ko se postopek začne z vročitvijo sklepa.
Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke - neskladna gradnja
Sprememba lastništva nepremičnine tekom inšpekcijskega postopka ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vse že izvedene dokaze. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.
Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Ker pa je parcelna številka vsebovana v izreku odločbe in s tem bistveni del gradbenega dovoljenja, je inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta pravno utemeljen.
ukrep inšpektorja - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe
Tožnik je v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi slednji na njegovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pristojnem ministrstvu, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora. Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.
ZVV člen 2, 2a, 26, 26/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Dejansko stanje, ki ga je upravni organ ugotovil dne 27. 3. 2001, ko sta obstajali še stari parceli, za obravnavanje nove lokacijske dokumentacije, v kateri so navedene nove parc. št., ni bilo več pravno pomembno.
Zmotno je stališče tožnice, da investitorka kljub pridobljeni lastninski pravici na nepremičninah, na katerih se nahaja sporna gradnja, lahko z njo razpolaga le v mejah sporazuma, sklenjenega z njenim očetom. Iz podatkov javnih knjig, na katerih temelji tudi ugotovitev, da je investitorka lastnica obravnavanih nepremičnin, namreč ne izhaja omejitev te pravice v korist tožničinih nepremičnin.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec
Tožbena navedba, da so hišo tožeče stranke partizani izropali pred odhodom njene družine v D. je v nasprotju z vsemi, v upravnem postopku zbranimi izjavami in listinami, zato v tej zadevi niso podani zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja begunca.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednjih velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010, točka II, IV.
Iz razpisnega obrazca št. 4/1 izhaja, da je tožeča stranka prijavila fazno investicijo, ki bo zaključena do meseca aprila 2013. V rubriki 6.1.8.1. navedenega obrazca pa je kot mesec realizacije celotne investicije navedla april ali maj mesec leta 2013, mesec realizacije prve faze pa je avgust mesec 2010. Iz navedenega izhaja, da je ugovor tožeče stranke, da je prijavila investicijo, ki naj bi bila zaključena do leta 2012, neutemeljen, saj iz prilog k njeni vlogi izhaja, da prijavlja dvofazno investicijo, ki se bo zaključila v letu 2013.
Tožeča stranka ni bila stranka v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja, zato ne more vložiti zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi, čeprav je izdana po prostem preudarku, ni dovolj obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust.
Kakor izhaja iz upravnih spisov se je z izgradnjo mansarde spremenila etažnost objekta, ki je predmet spremembe gradbenega dovoljenja. V gradbenem dovoljenju je bila namreč dovoljena nad prvo etažo galerija, to je na stebrih postavljena streha. Z nedovoljeno gradnjo, ki se legalizira, pa je bila zgrajena stanovanjska etaža v obliki mansarde tako, da je etažnost objekta, ki se legalizira, P+1+M. Sodišče meni, da bi za legalizacijo te gradnje, investitor moral pridobiti soglasje tožeče stranke. Ker takega soglasja ni pridobil, projekt za legalizacijo ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, zato je bil ob izdaji izpodbijane odločbe kršen prvi odstavek 66. člena ZGO-1.
Upravljanje z javno razsvetljavo je del komunalne službe, ki je v pristojnosti občine, kar pomeni, da predstavlja objekt občinske javne infrastrukture, za izgradnjo katerega je mogoče odmeriti komunalni prispevek.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - kulturnovarstveno soglasje
V postopku je bilo ugotovljeno, da z gradnjo obvoznice ne bo poseženo v nobeno zaščiteno območje, zato pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - gradnja manj zahtevnega objekta - povečanje tlorisne površine
Gradnjo nadstrešnice (garaže) je treba smiselno obravnavati kot povečanje površin objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zato obstaja pravni temelj za obračun komunalnega prispevka v državnih in občinskih predpisih.
Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v Centralni register psov - ugotavljanje dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Upravni organ je na podlagi zbranih dokazil v postopku, upoštevaje načelo proste presoje dokazov, pravilno ocenil, da je oškodovanko ugriznil tožničin pes.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/4. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti priloga 1, tarifna številka 78.200.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasne delovne sile. Bistveni elementi te dejavnosti so: začasnost del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela. Glede nadzora je upravni organ odločitev utemeljeno oprl na določila pogodb o poslovnem sodelovanju, ki dokazujejo, da so delavci tožeče stranke v obratu naročnika dela opravljali pod naročnikovim nadzorom. Tožeča stranka torej naročniku ni nudila zgolj svojih storitev, pač pa je opravljala dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, ki jo lahko opravljajo le pooblaščene agencije za zaposlovanje.