Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Zoper odločbo, ki jo tožnica s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, pritožba sploh ni bila vložena, čeprav bi jo tožnica lahko vložila, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - kulturnovarstveno soglasje
V postopku je bilo ugotovljeno, da z gradnjo obvoznice ne bo poseženo v nobeno zaščiteno območje, zato pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - gradnja manj zahtevnega objekta - povečanje tlorisne površine
Gradnjo nadstrešnice (garaže) je treba smiselno obravnavati kot povečanje površin objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zato obstaja pravni temelj za obračun komunalnega prispevka v državnih in občinskih predpisih.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v Centralni register psov - ugotavljanje dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Upravni organ je na podlagi zbranih dokazil v postopku, upoštevaje načelo proste presoje dokazov, pravilno ocenil, da je oškodovanko ugriznil tožničin pes.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/4. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti priloga 1, tarifna številka 78.200.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasne delovne sile. Bistveni elementi te dejavnosti so: začasnost del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela. Glede nadzora je upravni organ odločitev utemeljeno oprl na določila pogodb o poslovnem sodelovanju, ki dokazujejo, da so delavci tožeče stranke v obratu naročnika dela opravljali pod naročnikovim nadzorom. Tožeča stranka torej naročniku ni nudila zgolj svojih storitev, pač pa je opravljala dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, ki jo lahko opravljajo le pooblaščene agencije za zaposlovanje.
obsojenec - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Pravni predpisi ne določajo podrobnejših pogojev in kriterijev premeščanja obsojencev v zavode s strožjim režimom, kar pomeni, da gre pri odločitvi o premestitvi za prosti preudarek uradne osebe, ki o tem odloča.
Upravljanje z javno razsvetljavo je del komunalne službe, ki je v pristojnosti občine, kar pomeni, da predstavlja objekt občinske javne infrastrukture, za izgradnjo katerega je mogoče odmeriti komunalni prispevek.
ZUP člen 214, 228, 237. ZUS-1 člen 64, 64/2, 64/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - obrazložitev odločbe - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta
Prvostopni organ se v svoji obrazložitvi ni v ničemer opredelil, niti do dokazov in dokaznih predlogov, ki jih je navedel tožnik oziroma jih je priložil svoji zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim procesnim dejanjem – zaslišanjem stranke v upravnem postopku odpravilo kot nezakonit akt, je moralo posledično odpraviti tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi zaprošenega dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja tožnika v Republiki Sloveniji, saj bi v nasprotnem primeru pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne bila učinkovito pravno sredstvo, četudi sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, v primeru, da tej odločitvi ne bi sledila odprava navedene zavrnilne odločbe prvostopnega organa v smislu drugega odstavka 108. člena ZUP.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona poslovne knjige in evidence. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnih zavezancev.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 133. člena ZKP.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tazlogi za odločitev organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve oz. dobave zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
ZDDPO-1 člen 11. ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - stroški storitev - pravila računovodenja - verodostojna knjigovodska listina
Tako iz določb 11. člena ZDDPO-1, kot iz določb 12. člena ZDDPO-2 sledi, da se za ugotavljanje dobička in s tem osnove za davek od dohodkov pravnih oseb priznajo tisti odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje odhodke na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba računovodskih standardov (SRS) je predpisana z ZGD-1, po SRS 14 in 21 pa velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Tožbeni ugovori, po katerih pravila računovodenja za sestavljanje davčnih izkazov niso pomembna, so zato neutemeljeni.
Tožbene trditve o opravljenih storitvah (med katere sicer delitev dobička iz poslovnega sodelovanja vsekakor ne sodi) ostajajo pavšalne in neizkazane. Čim ni razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev, tudi ni utemeljena tožbena zahteva, da se presodi njihov poslovni namen oziroma njihov prispevek k doseganju prihodkov tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - stečajni postopek
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 260. člena ZUP zadostuje, da gre za dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Nič pa ni govora o kazenski odgovornosti storilca in s tem o nadaljnjih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se izreče obsodba pred kazenskim sodiščem. Zato se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da jezikovna in logična razlaga pripeljeta do zaključka, da kazenska sodba ni potrebna, ter da se obstoj obnovitvenega razloga iz citirane določbe lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili. To pa seveda le v primeru, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti ali ga ni mogoče začeti, kar se v vsakem primeru posebej ugotavlja na podlagi 264. člena ZUP. V nasprotnem primeru je namreč upravni organ, ki odloča o obnovi, vezan na pravnomočno (obsodilno) sodbo kazenskega sodišča.
razlastitev - gradnja ceste - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela zemljišč - pravno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje izgube gospodarskega pomena v smislu določbe 99. člena ZUreP-1 je pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti upravni organ. Če pa je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Sporne parcele se nahajajo na različnih lokacijah oziroma so v različnem položaju glede dostopa zaradi spremenjenega prometnega režima, do katerega je oziroma bo prišlo zaradi gradnje ceste, poleg tega so zelo različnih velikosti. Ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ pa nista za vsako posamezno parcelo, katere prevzem zahteva tožnica, ugotavljala, ali je le-ta za tožnico izgubila gospodarski pomen, torej kakšna je bila uporaba posameznih spornih parcel pred razlastitvijo, kakšen bo dostop od tožničinega kmetijskega gospodarstva do posamezne novonastale sporne parcele glede na spremenjeni prometni režim in kaj bo to pomenilo za uporabo posamezne parcele, v smislu dosedanje uporabe, v bodoče, ob upoštevanju obstoječe kmetijske mehanizacije, ki mora biti konkretno opredeljena, ter velikosti posameznih novonastalih parcel ter dejstev, za kakšno kmetijo gre.