Plača direktorja je osnova za izračun nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izključno zato, ker tožnik potem, ko je bil predčasno razrešen kot direktor sektorja, ni bil zakonito razporejen na nižje delovno mesto (zaradi opustitve vročitve sklepa o razporeditvi). Če bi bila razporeditev zakonito izvedena, bi bila osnova za odmeno za celotno obdobje plača pravnika.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave predstavlja 19. člen ZJSRS-C, ki je začela veljati 3.7.1999. Po citirani noveli imajo do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona ZJSRS (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih.
Popravek napačno zapisane letnice v sodbi s polno obrazložitvijo je treba smiselno šteti tudi kot popravni sklep, zato v pritožbi zatrjevano nasprotje v izreku ni podano.
Ker je podana neomejena solidarna odgovornost tožene stranke za obveznosti OZ E..., so pritožbene navedbe o pomanjkanju pasivne legitimacije in o tem, kdo je s tožečo stranko sklepal posle, neutemeljene.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1.
stvarna napaka - jamčevanje za napake - obvestilo o napaki
Ugovor nepravočasnosti ali nepravilnosti reklamacije je obrambni ugovor prodajalca zoper jamčevalne zahtevke kupca, zato se mora na pomanjkljivosti reklamacije prodajalec sklicevati. Če tega dejstva ne uveljavlja, se sodišče na nepravočasnost ne sme sklicevati po uradni dolžnosti.
S tem, ko je tožeča stranka začela reklamacijo obravnavati meritorno, je konkludentno priznala, da je reklamacija tožene stranke pravočasna in popolna.
ZIZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPlaP člen 81, 81/2, 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - zaprtje računa dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Agencija Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 83. člena Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur. l. RS, št, 30/2002) po uradni dolžnosti zaprla dolžnikov račun ter, da dolžnik transakcijskega računa pri banki ni odprl. Zato je ustavilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev o ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ni imelo pravne podlage. ZIZ izrecno ne ureja, kako v postopku izvršbe na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet, postopa sodišče, kadar po izdaji sklepa o izvršbi pride do ukinitve računa. Zato se je po oceni pritožbenega sodišča treba ravnati po določbah ZIZ, ki urejajo sporni situaciji najbolj podoben primer (2. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavani primer primerljiv situaciji, ki jo ureja 1. odst. 147. člena ZIZ.
disciplinski postopek - imuniteta sindikalnega zaupnika
Imuniteto sindikalnega zaupnika v zvezi s sindikalno dejavnostjo zagotavlja 4. odstavek 5. člena ZDR. Zoper tožnika ni bil voden disciplinski postopek zaradi sindikalnega delovanja, temveč zaradi kršitve delovne obveznosti, zaradi katere pa ne uživa imunitete, zato delodajalec za vodenje disciplinskega postopka ne potrebuje predhodnega soglasja sindikalne organizacije.
razporeditev - razporeditev na drugo delovno mesto
Sklepa o razporeditvi tožnice na delovno mesto pomivalke, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od tožničine, nista v skladu z določbo 5. odst. 17. čl. ZTPDR. Tožnico bi bilo dopustno začasno razporediti na takšno delovno mesto samo izjemoma in v posebej določenih primerih, opredeljenih s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo.
Načeloma je sicer bistvo storitve posrednika v tem, da spravi v stik z naročnikom osebo, s katero se naročnik prej ni poznal in ni vedel, da imata skupne poslovne interese, vendar je pomembno tudi, da se naročnik in oseba, ki jo je k njemu pripeljal posrednik, pogajata za sklenitev pogodbe.
ZOR člen 185, 189, 189/2, 394. ZPP člen 7, 7/1, 216.
povrnitev gmotne škode - dokazovanje - odločanje po prostem preudarku
Dejstvo, da je tožnik sam popravljal vozilo, nima vpliva na dokazanost ali nedokazanost obsega in višine škode, temveč lahko vpliva na uporabo materialnega prava.
Za pridobitev pravice do pogodbene kazni tako ne zadostuje pogodbeno določilo o njej. Iz določila 5. odst. 273. čl. ZOR namreč sledi, da mora upnik, da bi pogodbeno upravičenje lahko izkoristil, ob sprejemu izpolnitve nemudoma, to je brez odlašanja, sporočiti dolžniku, da vztraja pri plačilu pogodbene kazni. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju nas pripelje do stališča, da upnikov molk ob sprejemu izpolnitve pomeni, da se je nepreklicno odrekel pravici do pogodbene kazni. V teoriji posledico upnikove opustitve primerjajo s fikcijo odpovedi pravici do pogodbene kazni.
ZOR člen 532/1, 532/1. ZZK člen 68/2, 68/2. ZPP člen 105, 180, 105, 180.
predkupna pravica - sklepčnost tožbe
Tožnik bi moral zahtevati poleg razveljavitve same kupoprodajne pogodbe z dne 16.11.1994 tudi razveljavitev zemljiškoknjižne vknjižbe na drugotoženo stranko. V nasprotnem primeru prvotoženi stranki ni mogoče naložiti prenosa nepremičnine na tožečo stranko, ker te nepremičnine nima več. Tožeča stranka pa je predlagala razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama in dolžnost prvotožene stranke, da sklene kupoprodajno pogodbo pod enakimi pogoji z njo. Zgolj na podlagi tako oblikovanega tožbenega zahtevka ob zgoraj povedanem tožeča stranka ne more doseči prenosa nepremičnine nanjo, ne da bi istočasno predlagala tudi razveljavitev stvarnopravnega (zemljiškoknjižnega) prenosa na drugo toženo stranko. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi take sodbe ne bi moglo izvesti vpisa lastninske pravice oziroma pravice uporabe na tožečo stranko po II. odstavku 68. člena Zakona o zemljiški knjigi, kot zmotno meni tožbeni zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, lahko torej doseže učinek sanacije kršitve predkupne pravice.
ZOR člen 185, 192, 185, 192. ZPP člen 154, 154/2, 182, 182/3, 154, 154/2, 182, 182/3.
povrnitev gmotne škode - objektivna kumulacija - pravdni stroški - uspeh v pravdi
Če tožnik s primarnim zahtevkom zahteva višji denarni znesek za povrnitev gmotne škode po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja pred vložitvijo tožbe, s podrednim zahtevkom pa nižji denarni znesek za povrnitev škode na dan popravil, je treba oba zahtevka obravnavati kot en sam zahtevek. Kot zahtevek je treba šteti višji odškodninski zahtevek in glede na ta zahtevek ugotavljati uspeh strank v pravdi.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Telesnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi pri delu, ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri satisfakcije za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Tožnik na spomeniku z zemljiščem, ki sicer ni javno dobro, z zatrjevanimi ravnanji ni mogel izključiti posegov drugih v spomenik, s tem pa tudi ne pridobiti dejanske oblasti in posestnega varstva na njem. Odločilna je javna narava (v dejanskem in ne v pravnem smislu) spornega spomenika, ki je na enak način prosto dostopen vsem.
Posestnik je, kdor stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga, med tožnikom in spomenikom pa ni takšne fizične zveze, ki bi mu dajala poseben položaj, za razliko od nekoga, ki se mimo spomenika le sprehodi, ga ogleduje, se ob njem spočije ali pobere smeti. Tudi pritrditev ploščice in občasno čiščenje ne predstavljata takšnih ravnanj. Vsak poseg ali celo sprememba stvari nima za posledico pridobitve posesti.
bančna garancija - neodvisna garancija - cesija - stranske pravice
Za neodvisno garancijo je značilno, da mora garant plačati, brž, ko ga k izpolnitvi koristnik pozove (in svoj poziv ustrezno dokumentira, če je tako določeno v garanciji), ne da bi imel garant pravico presojati, ali je koristnik garancije upravičen do zahtevanega plačila.
Besedilo 2. tč. sporne garancije: "Če dolžnik ne bo izpolnil svojih denarnih obveznosti iz pogodbe...", garantu take pravice po prepričanju pritožbenega sodišča ne daje. Gre zgolj za opredelitev (pravnega) dejstva iz pogodbe, opredeljene v 1. tč. garancije, zaradi katerega je bila garancija izdana (prim. 1. odst. 1083. čl. ZOR).
Neodvisna garancija je abstraktna. To pomeni, da njen učinek ni odvisen od veljavnosti posla ali presoje o obstoju dejstva, katerega uspeh se garantira. Takšna značilnost neodvisne garancije onemogoča njeno uvrstitev med stranske pravice iz 1. odst. 437. čl. ZOR.
Prvotožena stranka zaradi zaključenega likvidacijskega postopka ne obstaja več, zato je sodišče tožbo zoper njo pravilno zavrglo, zoper drugotoženo stranko pa zavrnilo, saj tožnik v vtoževanem obdobju pri njej ni bil več zaposlen. Skladno z 159. členom takrat veljavnega ZPPS je imel tožnik možnost vložiti tožbo zoper drugotoženo stranko za uveljavljanje pravic v enem letu po objavi oklica o zaključenem likvidacijskem postopku, glede na to, da je ostanek likvidacijske mase prvotožene stranke prešel nanjo.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - pripravništvo
Določba 3. odst. 92. čl. ZObr, da se kandidatu za vojaka, ki v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi ne opravi uspešno vojaškega strokovnega usposabljanja, prekine pogodbo o zaposlitvi, predstavlja izjemo od splošnih delovnopravnih pravil, zato jo je potrebno razlagati tako, kot je zapisana in ni dopustno nobeno širjenje njenega pomena. Čeprav je tožnik delovno razmerje pri toženi stranki sklenil že na podlagi sklepa tožene stranke z dne 18.12.1996 (in ne šele s pogodbo o zaposlitvi z dne 10.9.1997), to ne pomeni, da je enoletni rok iz 1. alinee drugega odstavka 92. čl. ZObr pričel teči že s prvim dnem, ko je tožnik pričel opravljati pripravništvo. Tožnik je pogodbo o zaposlitvi sklenil šele 10.9.1997 in šele takrat je v skladu z drugim odstavkom 92. čl. ZObr začel teči enoletni rok, v katerem mora tožnik uspešno opraviti osnovno vojaško izpopolnjevanje.
ZDR (1990) člen 7, 7/4. ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 109.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji delavca - konkurenčna klavzula - ničnost pogodbenega določila - plačilo
9. člen pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je delavec dolžan družbi povrniti vse morebitne stroške dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki mu jih je plačala družba v zadnjih dveh letih zaposlitve ter odmeno za pridobljeno tehnično-tehnološko znanje v družbi v pavšalnem znesku 5.000 DEM v SIT protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila v primeru, da mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi, ne predstavlja dopustnega dogovora o konkurenčni klavzuli. Ta določba namreč ne vsebuje niti zaveze delavca, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal znanja, ki jih je pridobil v času delovnega razmerja pri delodajalcu, če bi to za delodajalca pomenilo konkurenco, niti zaveze delodajalca, da bo za spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu plačal določeno odmeno.
Obveznost kateregakoli plačila ne sme biti vezana na način prenehanja delovnega razmerja, saj le-to delavcu lahko preneha samo v primerih in ob pogojih, določenih z zakonom. Veljavna delovnopravna zakonodaja ne predvideva, da delodajalec delavcu lahko naloži drugačne ali dodatne obveznosti, če mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - odpovedni rok
Ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, za katerega je bilo s pravnomočnim sklepom že odločeno, da mu delovno razmerje preneha zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu, je mogoče izpodbijati le zaradi napačne določitve datuma prenehanja delovnega razmerja, ni pa z izpodbijanjem ugotovitvenega sklepa mogoče doseči razveljavitve pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Čeprav je tožena stranka v ugotovitvenem sklepu napačno določila datum izteka šestmesečnega odpovednega roka, saj je zmotno menila, da med bolniškim staležem odpovedni rok ne teče, je bila ta njena pravna zmota tožniku v korist in ne more biti razlog za razveljavitev tega sklepa.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 21, 21/1, 21/1-1, 22, 126.
pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba - dokazna ocena
V osebnem listu ni naveden zaključek zavarovanja, je pa naveden začetek zavarovanja ter kot temelj delovno razmerje. Po 126. čl. Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. čl. tega zakona. Ta v 21. čl. v 1. odstavku, tč. 1, določa, da so za starostno pokojnino zavarovane osebe v delovnem razmerju. To pomeni, da je že z listinskim dokazom izkazano, da je bila tožnica na dan 7.11.1960 prijavljena v zavarovanje pri tožencu. Zgolj iz tega listinskega dokaza ni moč zaključiti, da je bila v delovnem razmerju v celotnem uveljavljanem obdobju (od 1.9. 1955 do 31.5.1963), a bi pravilna ocena tega dokaza lahko pripeljala do drugačne dokazne ocene, ali za celotno obravnavano obdobje ali pa za čas od 7.11.1960 dalje.