Če je vložena zahteva za ureditev meje in je v tej smeri voden tudi postopek, organ ne sme zahteve obravnavati kot zahtevo za obnovo meje po določbi 39. čl. ZENDMPE, saj meja, za katero tožnika uveljavljata njeno obnovo, ni dokončna.
vračilo trošarine - ocena davčne osnove - posebna evidenca o namenski porabi trošarinskega izdelka - trošarina
Tožnik predpisanih posebnih evidenc po Odredbi o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko - komercialni namen, ni vodil, zato je prvostopni organ pristopil k oceni davčne osnove na podlagi 39. člena ZDavP, ki se uporablja glede vseh vprašanj postopka, ki niso določena z ZTro (2. odstavek 61. člena ZTro). Ne more pa sodišče preizkusiti po vsebini ocenjeno porabo goriva. Tudi tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način je prvostopni organ ocenil "dejansko" porabo goriva za predvidne namene, za katere obstoja pravica do vrnitve trošarine, oziroma po kakšni metodologiji je opravil oceno po 39. členu ZDavP. Sama metodologija ocene je stvar konkretnega carinskega organa, ki pa mora biti pojasnjena tako, da jo je mogoče preizkusiti, tako po načinu kot numerično. Davčni organ lahko sicer pri cenitvi uporabi različne metode, da ugotovi resnični namen porabe mineralnega olja, kar pa mora obrazložiti tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izračuna.
ZDDV člen 40, 40/10, 40, 40/10. ZUP člen 43, 43/2, 246, 43, 43/2, 246.
DDV - upravni postopek - stranski udeleženec
Po presoji sodišča je tožnik, ko je sklenil z družbo A.A.A. dogovor, da mu le-ta nakaže v primeru uspeha v postopku vračila preveč plačanega DDV omenjeni znesek na njegov, torej tožnikov račun, sicer očitno na področju civilnega prava ustvaril podlago za vračilo DDV, ni pa takšna pogodba oziroma dogovor relevanten v smislu davčnega prava. Če bi družba A.A.A. uspela s svojo zahtevo za vračilo preveč plačanega DDV, ji noben davčni predpis ne nalaga obveznosti povrnitve tega zneska tožniku. Tožnikova korist torej v smislu davčnega prava ni oprta na noben zakon ali drug zakonit predpis, korist, ki bi eventualno izhajala iz postopka, v katerem sodeluje A.A.A., je tako le njegova in ne tožnikova. Za kakšne namene pa potem (v primeru uspeha seveda) A.A.A. porabi ta znesek, je pa že stvar njegovih poslovnih odločitev. Ker tožnik pravne koristi ni izkazal, je pravilno stališče tožene stranke, da je njegovo pritožbo zavrglo, saj je ni vložila upravičena oseba v smislu 246. člena ZUP.
V primeru, ko stranka zatrjuje pasivni položaj družbenika, ni dovolj zgolj presoja listin, ki jih je predložila stranka sama, če organ predložene dokaze oceni kot neprimerne za dokazovanje zatrjevanega dejstva, temveč je dolžan stranko pozvati k predložitvi dokazov, ki jih sam šteje kot primerne.
ZDen člen 51, 16, 18, 42, 51, 16, 18, 42. ZUP člen 68, 149, 68, 149.
sredstva tuje pravne osebe - sprememba zahtevka - vračanje premoženja v naravi
Ker je obravnavano premoženje v sredstvih tuje pravne osebe s sedežem v Republiki Hrvaški, obravnavane nepremičnina ne more biti predmet vračila. V primeru nejasnosti postavljenega zahtevka mora upravni organ pozvati stranke in razjasniti njegovo vsebino.
Iz upravnih spisov izhaja, da se zahtevek nanaša le na obdobje maj do december 2005 in ne na celo leto 2005, saj je razvidno, da je tožnik za februar, marec in april 2005 vlagal mesečne zahtevke, ki so mu bili tudi odobreni. Zato tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ni možno govoriti o predloženem zahtevku za leto 2005, iz določb Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah pa tudi ni razvidno, da bi bila dopustna kombinacija mesečnih in večmesečnih zahtevkov.
parcelacija - sposobnosti biti stranka v postopku parcelacije - ureditev meje
Tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča v postopku parcelacije ne varujeta nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njen pravni interes, kar potrjuje tako sama opredelitev parcelacije, kot tudi določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka.
Ob ugotovitvi, da gre v zadevi za isto upravno stvar (ugotovitev državljanstva), je tožena stranka pravilno uporabila določila prvega dela 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP (da se o isti stvari že vodi upravni ali sodni postopek).
Zakon izrecno predpisuje obnovo mej v naravi na podlagi zadnjih v kataster vpisanih podatkov, zato stranka ne more uspeti z ugovorom o obnovi zemljiškoknjižnih točk tako, kot to kaže kopija katastrskega načrta. Zadnji v kataster vpisani podatki izhajajo namreč iz odločbe o ureditvi meje, katere obnova je zdaj predlagana.
komunalna opremljenost - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Razlog za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so lahko le komunalno opremljena stavbna zemljišča, v postopku pa mora upravni organ ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče vse kriterije in merila predpisana za opremljenost.
ovire za vrnitev premoženja v naravi - odškodnina - vrnitev podržavljenega premoženja agrarni skupnosti
Če so ugotovljene ovire za vrnitev premoženja v naravi članom agrarne skupnosti, po določbi ZPVAS ni možno uveljavljati odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč v smislu 27. člena ZDen.
državljanstvo ob podržavljenju in po 9. 5. 1945 - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
Temeljno pravilo glede ugotavljanja državljanstva, kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije, je vsebovano v 1. odstavku 9. člena ZDen, ki določa, da so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen upravičene, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo. Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati.
ZGD člen 54, 54. ZDavP člen 15. ZDDV člen 34, 40. Slovenski računovodski standardi člen 21, 22.
DDV
V inšpekcijskem postopku je bilo natančno ugotovljeno, kakšno je bilo poslovanje tožeče stranke v inšpiciranem obdobju, ugotovljene so bile nepravilnosti in neskladnosti med spornimi računi in dejanskim poslovanjem tožeče stranke in že navedenih treh družb. Sama oblika računa, ki naj bi bila v celoti pravilna, ne vpliva na odločitev o pravilnosti davčnih obveznosti, če se izkaže, da poslovni dogodek sploh ni nastal (načelo resničnosti).
V obravnavani zadevi je tožena stranka z delno odločbo ugodila delu pritožbe tožeče stranke in odpravila odločbo prvostopnega organa glede obračuna in teka zamudnih obresti in z izpodbijano odločbo vzpostavila pravno stanje, kakršno ji pri odločanju glede obresti nalaga odločba US RS, o ostalem pa z izpodbijano odločbo ni odločala. Ob navedenem, po presoji sodišča izpodbijana odločba ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo potrebno zavarovati v tem upravnem sporu, saj si tožeča stranka svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati.
oddaja otroka v rejništvo - otrokova korist - odvzem otroka
Center za socialno delo je s pomočjo različnih sredstev ugotavljal različna dejstva, ki so lahko relevantna za odločitev v zadevi, vendar pri tem ni razvidno, da bi sploh ugotovil, da je tak ukrep nujen oziroma neogibno potreben za tak cilj in da obstaja sorazmerje med ciljem in njegovimi posledicami. Posledično tudi ni mogoče ugotoviti, katere so tiste okoliščine, ki naj bi v resnici narekovale tako intenziven ukrep in kako je center vrednotil okoliščine, ki ne govorijo v prid tega ukrepa.
ZDDV člen 19, 34. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano Vrednost člen 23.
nastanek obveznosti obračuna DDV - DDV
S sklenitvijo kupoprodajne pogodbe dne 16. 9. 1999 je nastala za prodajalca obveznost obračuna DDV od celotne kupnine v skladu z 19. členom ZDDV in 23. členom Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Na tej podlagi je obveznost obračuna DDV nastopila tudi, če prodajalec v 8 dneh ni izdal računa.