• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep Cst 317/2022
    27.10.2022
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00060671
    ZFPPIPP člen 55, 231, 231/1. ZIZ člen 264, 264/1.
    predhodni stečajni postopek - stranke predhodnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - insolventnost - predhodna odredba - položitev stvari pri sodišču - pravni interes predlagatelja
    Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.

    Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.

    Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.
  • 22.
    VSL Sklep EPVDp 171/2022
    27.10.2022
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00061072
    ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - nesorazmernost - namen instituta - namen določbe
    Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilec pravočasno izpolnil materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžan uresničiti v preizkusni dobi 16 mesecev v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, ni pa izpolnil formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilec izpolnil bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da ni izpolnil le formalnega dela obveznosti.
  • 23.
    VSC Sklep I Ip 249/2022
    27.10.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00062283
    ZIZ člen 53. DZ člen 152, 183.
    družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Sodišče prve stopnje je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Dolžnik je v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi navajal, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka nastopi položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način, ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3
  • 24.
    VSK Sodba II Kp 55212/2012
    27.10.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00070286
    KZ-1 člen 229, 229/2, 229/3. ZKP člen 217. KZ-1-UPB2 člen 229, 229/2, 229/3.
    zaseg predmetov v kazenskem postopku - doktrina plain view - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - goljufija na škodo EU - odredba za hišno preiskavo - zakonski znaki - obrazložitev odredbe
    V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga ODT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi.

    Podlago za zaseg predmetov, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, najdeni pa so bili ob opravljanju hišne preiskave in kažejo na drugo kaznivo dejanje, predstavlja določba 217. člena ZKP. Res je, da ta določba določa le način ravnanja s takimi dokazi, ne pa kriterijev, kdaj so taki dokazi dovoljeni. V zvezi s tem vprašanjem je v slovenski sodni praksi ustaljena uporaba ameriške doktrine plain view. Uporaba takih dokazov je dopustna ob pogojih: (1) policist mora biti zakonito prisoten na mestu zasega, (2) najdeni predmeti morajo imeti domnevno obremenilni značaj; morajo kazati na drugo kaznivo dejanje in (3) najdba mora biti nenamerna, nepričakovana.

    Primerjava citiranih abstraktnih opisov pokaže, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavni KZ-1 inkriminiral le nenamensko porabo subvencije, pridobljene s preslepitvijo, oziroma le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in da šele KZ-1B inkriminira preslepitev pri pridobivanju in uporabi posojila ali ugodnosti. Drugi odstavek 229. člena KZ-1 določa vsebinsko enako kot tretji odstavek 229. člena KZ-1B, da kaznivo dejanje stori, kdor pridobi sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, proračuna, ki ga upravlja Evropska unija, ali proračuna, ki se upravlja v imenu Evropske unije, s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov. Gre torej za neupravičeno pridobivanje sredstev iz navedenih proračunov, torej za to, da storilec v postopku pridobivanja sredstev lažno prikazuje, da izpolnjuje pogoje za izplačilo sredstev, za kar je šlo v obravnavani zadevi.
  • 25.
    VSL Sodba II Kp 41707/2020
    27.10.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00060860
    KZ-1 člen 284, 284/1, 284/3.
    odmera kazni - izbira kazenske sankcije - kriva izpovedba - obteževalne okoliščine
    Za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem in prvem odstavku 284. člena KZ-1 gre za skrajno predrzno in zavržno ravnanje obtoženca, katerega okoliščina, da je šlo za pomoč partnerju njegove pastorke, ki je bil obtožen kaznivega dejanja ropa, ne more omiliti. Takšno pomoč je v luči vrednot pravnega reda in generalne prevencije potrebno najstrožje obsojati. Gre namreč za napad na pravosodje, ki ga je obtoženi stopnjeval. Najprej je sodnika skušal zavesti z lažno izpovedbo, nato pa je v podkrepitev svojih izjav pokazal in dovolil, da se fotokopirata ponarejena pogodba in zapisnik. Obtoženi se je na to, da bi sodnika zavedel in storilcu hudega kaznivega dejanja zagotovil alibi, intenzivno in vnaprej pripravil.
  • 26.
    VSL Sklep I Cp 1745/2022
    27.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00060929
    ZPP člen 150, 150/2.
    dovolitev vpogleda v sodni spis - pregledovanje spisa - upravičen interes za vpogled v zbirko listin - pravni interes prosilca - zainteresirana oseba - zainteresiranost kupcev
    Sodišče prve stopnje je tretji osebi priznalo upravičen interes za vpogled v spis v smislu 150. člena ZPP na podlagi dejstva, da se je tretja oseba zanimala za nakup nepremičnine na javni dražbi, pri tej nepremičnini pa je bila vpisana zaznamba spora, ki se je nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana sodba, katere delni vpogled je sodišče dovolilo.

    Četudi obstaja realna možnost, da sklep prosilcu za vpogled ne bo vročen pred dražbo, ta okoliščina ni pomembna. Odločitev sodišča ne more temeljiti na predvidevanjih, kdaj bo sodna odločba vročena, temveč mora sodišče odločati upoštevaje stanje na dan izdaje odločbe. V času izdaje odločbe je bil interes prosilca nedvomno podan.
  • 27.
    VSL Sodba I Cp 1624/2022
    27.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00060808
    ZPP člen 454, 454/2, 458.
    spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor v izvršilnem postopku - dopolnitev tožbe - pogoji za odločitev brez naroka - odločitev na podlagi pisnih dokazov - nedovoljen pritožbeni razlog
    Na dopolnjeno tožbo v postopku spora majhne vrednosti tožena stranka nikoli ni odgovorila, zato je sodišče pravilno odločilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in izdalo sodbo brez razpisa naroka.
  • 28.
    VDSS Sodba Pdp 410/2022
    27.10.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00061573
    ZObr člen 97f, 97f/2.. ZPP člen 8.
    odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - premoženjska škoda - ukaz nadrejenega
    Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik tekom misije ni izpostavil, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka oziroma da ni ugovarjal evidencam, ki jih je podpisal in iz katerih izhaja, da je počitek koristil. Dejstvo, da je bil v evidencah določen dan zabeležen kot prost, še ne pomeni, da v sodnem postopku ni dopustno dokazati, da njihova vsebina ni resnična. Pri tem ni pomembno, da tožnik zoper evidence ni vložil ugovora po službeni poti, kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa jih je podpisal zato, ker so dobili tak ukaz.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 366/2022
    27.10.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00062410
    ZDR-1 člen 40, 85, 85/2, 95, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izostanek z dela - konkurenčna prepoved - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Tožena stranka je z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2020 tožnici odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč 26. 7. 2020, ko se je iztekel 60-dnevni odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 21. 5. 2020).
  • 30.
    VSL Sklep V Kp 18120/2015
    27.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00061181
    ZKP člen 215, 215/1, 219.
    izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - kriterij nujnosti
    Vloga preiskovalnega sodnika je vloga garanta, ki mora napraviti vsebinski preizkus obstoja vseh potrebnih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Njegova presoja se nato odrazi v obrazložitvi, ki mora ustrezati standardom, kot so se izoblikovali v ustavno sodni praksi. Pomembna je zlasti odločba Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. Če se preiskovalni sodnik v celoti strinja z obrazložitvijo predloga tožilstva, ni zadržkov, da vsebine predloga ne bi povzel, pa četudi na način, da ponavlja celo pravopisne napake, ki se v pojavljajo predlogu. Tudi uporaba DVD kot priloge k predlogu tožilstva je zgolj pripomoček za učinkovitejše delo preiskovalnega sodnika. Da je preiskovalni sodnik predlog za izdajo odredbe vsebinsko pregledal, kaže še okoliščina, da je istega dne z dopisom zavrnil predlog državnega tožilstva za opravo hišne preiskave pri nekaterih osebah.
  • 31.
    VSL Sklep II Cp 1714/2022
    27.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00061044
    ZPP člen 337. ZST-1 člen 11, 11/6. ZUPJS člen 17, 17/1-3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
    sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedovoljene pritožbene novote
    Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).
  • 32.
    VDSS Sodba Pdp 524/2022
    27.10.2022
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00062474
    OZ člen 190, 190/3, 191, 193.
    razveljavitev pravnomočne sodbe - vračilo preplačila - reintegracija - zakonske zamudne obresti - nepoštenost pridobitelja - sklep o prekinitvi postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti zneske, ki jih je prejel na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, katerih pravnomočnost je kasneje odpadla, saj je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo tožnice (190. člen OZ). Glede na to, da je bil toženec najkasneje z dnem vročitve sklepov VSRS opr. št. VIII Ips 22/2017, ki mu je bil vročen 29. 5. 2017, in VIII Ips 130/2018, ki mu je bil vročen 23. 10. 2018, seznanjen, da sta pravnomočni sodni odločbi razveljavljeni, je od takrat dalje nepošten in je dolžan tožnici plačati tudi zakonske zamudne obresti (193. člen OZ).
  • 33.
    VSL Sklep II Cp 1664/2022
    27.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00060758
    ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4.
    fikcija umika tožbe - neplačilo sodne takse - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sodne počitnice / poletno poslovanje - obvestilo o prispeli pošiljki - pravilna vročitev - rok za opravo procesnega dejanja - pravica stranke do izjave
    Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošiljki in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo.

    Položaj stranke je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samimi postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma, ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku.
  • 34.
    VSK Sodba Cpg 118/2022
    27.10.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00071310
    OZ-UPB1 člen 626, 1050.
    javno naročanje - podjemna pogodba - končni obračun - pogodbena cena - sprememba cene gradbenih del - predmet obveznosti podjemnika
    Ker si je okna vnaprej ogledal in ker so bile vnaprej znane zahteve ZVKDS in naročnika glede rezultata obnove, za tak rezultat pa se je z obema pogodbama tudi zavezal (3. člen pogodb), bi kot strokovnjak lahko tožnik že ob sestavi ponudbe in podpisu pogodbe pričakoval, da v PZI priporočena tehnologija ni ustrezna za dosego zahtevanega cilja in bi moral na to opozoriti investitorja in toženo stranko, oziroma na to računati pri pripravi ponudbe11. Zahteve naročnika so bile ves čas enake, uporabo dražje tehnologije pa bi tožnik lahko kot strokovnjak predvidel že ob sklenitvi pogodbe. Pogoji za spremembo cene zato niso podani in tožeča stranka s svojim zahtevkom ne more uspeti.
  • 35.
    VDSS Sklep Pdp 488/2022
    27.10.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00062702
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
    Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
  • 36.
    VSC Sklep I Cp 372/2022
    27.10.2022
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00061147
    ZIZ člen 272.
    nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - motenjski spor - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
    ZIZ posebnih določb glede predpostavk za izdajo regulacijskih začasnih odredb (še vedno) nima, zato se smiselno presojajo predpostavke za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. Vendar je tudi določbe ZIZ potrebno razlagati v skladu z določbami Ustave RS, pri tem pa upoštevati nosilne razloge odločbe Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. V njej je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da je začasna odredba, katere predlog se v celoti ali pretežno pokriva s tožbenim zahtevkom, izjema tudi v sistemu začasnih odredb. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe le ob izpolnjeni predpostavki po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma (zgolj) ob izpolnjevanju pogojev po tretjem odstavku 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ – nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998.
  • 37.
    VSL Sklep I Cp 1602/2022
    27.10.2022
    DEDNO PRAVO
    VSL00060807
    ZD člen 210, 210/2-1.
    zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
    Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
  • 38.
    VDSS Sklep Pdp 405/2022
    27.10.2022
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00062501
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1.
    nesreča pri delu - padec v globino - delo na višini - dejanski delodajalec - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - preuranjena odločitev - razveljavitev sodbe
    Za presojo odškodninske odgovornosti ni bistveno, ali je bila toženka kot tožnikov formalni delodajalec v pogodbenem odnosu z zatrjevanim "dejanskim" delodajalcem, temveč je odločilno, kdo je bil nosilec dejavnosti na gradbišču, saj je s tem tudi prevzel obveznost iz naslova varstva pri delu.

    Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost toženke, je najmanj preuranjen. Sodišče prve stopnje ga je med drugim oprlo na ugotovitev, da je imela toženka vsaj delni nadzor nad potekom dejavnosti, torej na dejstvo, glede katerega je pritožbeno sodišče dalo prvostopenjskemu sodišču napotek, da ga je treba natančneje raziskati že v okviru ugotavljanja, ali je bila toženka res tožnikov dejanski delodajalec.
  • 39.
    VSL Sklep IV Cpg 516/2022
    27.10.2022
    SODNI REGISTER - STVARNO PRAVO
    VSL00060891
    ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
    predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
    Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
  • 40.
    VSL Sodba I Cp 1687/2022
    27.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
    VSL00060628
    ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
    pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
    Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.

    Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 24
  • >
  • >>