ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2, 97. ZMZ-1 člen 34, 71, 71/4, 84, 84/1. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - dvom v izkazano identiteto - ugotavljanje istovetnosti - okoliščine, ki kažejo na begosumnost
V osebni izkaznici je tožnikovo ime napisano drugače kot v vlogah, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu. Tožnik je v zvezi s tem pojasnil, da je pravilen zapis imena B., kako je bilo njegovo ime napisano v spisih, pa doslej ni vedel. Sodišče ocenjuje, da je to pojasnilo verodostojno, kajti če bi tožnik želel skrivati svojo identiteto, sodišču ne bi predložil dokumenta, na katerem je del njegovega imena napisan drugače, kot je napisan v upravnem spisu in vlogah.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da je tožnik v Republiki Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito predvsem zato, ker so ga tu ujeli policisti, in da v Sloveniji ne želi ostati, ker je njegova ciljna država Švedska.
davčna izvršba - globa - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ugotovitveni postopek glede izvršilnega naslova (to je plačilnega naloga z dne 8. 8. 2015) se je vodil v drugem postopku. Naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne za obveznost, ki ni bila plačana, davčno izvršbo. Potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti ima značaj potrdila po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, 179. člen, 180. člen in 180. a člen ZUP), zato se dejstva, ki so v njih potrjena, štejejo za dokazana. Če tožnica temu nasprotuje lahko izpodbija potrdilo pri organu, ki ga je izdal, ne pa v postopku prisilne izterjave. Zato sodišče, ob ugotovitvi, da za izdajo izpodbijanega sklepa obstoja izvršilni naslov, ki ima potrdilo o izvršljivosti, tožničine ugovore, da ni storila nič napačnega, zavrača. Kot že pojasnjeno, tožnica v postopku izvršbe ne more več izpodbijati izvršilnega naslova.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost - Dublinska uredba III
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na prvo in peto alinejo prvega odstavka 84. ZMZ-1. Očiten dvom glede tožnikove istovetnosti in zatrjevanega državljanstva je tožena stranka utemeljila na dejstvu, da tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta s sliko ter da se je na policijski postaji, ki ga je obravnavala ob vstopu v Republiko Slovenijo, kot tudi ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, izrekel za državljana Države Libije, ob naznanitvi ukrepa omejitve gibanja pa je navedel, da je državljan Republike Tunizije. Ob ugotovitvi, da je tožnik navajal različne podatke tudi v zvezi s tem, kje se nahajajo njegovi osebni dokumenti ter da Republika Slovenija ni njegova ciljna država, ampak je to Avstrija, je zaključila, da obstaja očiten dvom v tožnikovo državljanstvo, pa tudi v njegovo istovetnost. Nadalje je tožena stranka tožniku omejila gibanje tudi iz razloga po peti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, po kateri se lahko prosilcu odredi ukrep obveznega zadrževanja tudi v skladu z 28. členom Uredbe Dublin III.
revizija - predlog za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Sodišče ugotavlja, da tožnik k predmetni reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen ZPP), ga sodišče ni pozivalo k dopolnitvi revizije, zato je ta ostala nepopolna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - nevarnost pobega
Toženka je obstoj očitnega dvoma v tožnikovo identiteto oprla na okoliščino, da je tožnik brez kakršnegakoli dokumenta s fotografijo, kar je po njeni oceni povzročil sam, da bi prikril svojo identiteto. To stališče je oprla na sklepanje, da tako ravna večina beguncev iz držav Severne Afrike in da je osebne dokumente zaradi njihovega formata mogoče, zaradi njihovega pomena pa treba ves čas imeti pri sebi. Sodišče se strinja z ugotovitvami toženke in dodaja, da tožnik tudi na glavni obravnavi ni ponudil nobenih prepričljivih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati drugače.
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je ta standard po ustaljeni sodni praksi treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti, kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - begosumnost - Dublinska uredba III - sorazmernost ukrepa
Toženka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, zakaj drugih, milejših ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti predajo. Na ta način toženka obrazloži sorazmernost odrejenega pridržanja v smislu določb Uredbe Dublin III in hkrati (tudi) uporabo določb drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, po katerih se prosilcu lahko odredi ukrep omejitve gibanja na Center za tujce, če v posameznem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območje azilnega doma, kot je sicer predvideno v prvem odstavku istega člena. Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen.
ZCes-1 člen 99. ZUP člen 214. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 39.
občinska cesta - izdaja soglasja za cestni priključek - poseg v varovalni pas občinske ceste - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je opisala kakšen naj bi bil tožnikov priključek na lokalno cesto in navedla katere dejanske okoliščine šteje v obravnavanem primeru za ključne za sprejem odločitve (da se bo tožnik vključeval neposredno na odstavni pas, oziroma dostopno pot proti Garažni hiši, da je predvideno prečkanje pločnika, po katerem se giblje veliko število pešcev, da je teren strm in nepregleden in da je s celostno prometno strategijo predvidenih dodatnih 250 parkirnih mest). Ni pa pojasnila zakaj, oziroma kako te okoliščine konkretno vplivajo na varnost prometa (torej kakšne bodo posledice izgradnje priključka na prometno varnost in zmogljivost ceste) in zakaj meni, da bi bila zaradi tega ogrožena varnost prometa na tem območju. Prav tako tudi ni pojasnila, na podlagi katerih predpisov je ocenila, da bi predlagani priključek na lokalno cesto imel škodljive posledice za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2, 84/2-1, 84/6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - nevarnost pobega - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Med drugim se gibanje prosilcu lahko omeji tudi zato, da se v primeru obstoja očitnega dvoma preveri ali ugotovi njegova istovetnost ali državljanstvo (prva alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) in zato, da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil (druga alineja prvega odstavka 84. člena ZMZ-1), torej iz razlogov, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
promet s kmetijskimi zemljišči - zahteva za odobritev pravnega posla - upravičeni predlagatelj
Vlogo za odobritev predmetnega pravnega posla v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ bi morala vložiti sprejemnica ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne tožnik kot prodajalec. To pomeni, da promet s kmetijskim zemljiščem ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ. Nesporno sicer je, da je prodajalec kmetijskega zemljišča stranka v postopku odobritve pravnega posla, enako kot so tudi vsi sprejemniki njegove ponudbe za prodajo, kar pa ne pomeni, da lahko vsaka od strank vloži vlogo za odobritev pravnega posla, pač pa le fizična ali pravna oseba, ki bo s prodajalcem sklenila pravni posel. Namen postopka prometa s kmetijskimi zemljišči, kot ga določa ZKZ, je v tem, da upravna enota, ki jo prodajalec s predložitvijo ponudbe pooblasti za sprejem pisnih izjav o sprejemu te ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ), preveri ali sprejemnik ponudbe izpolnjuje pogoje za pridobitev kmetijskega zemljišča in ali je postopek izveden tako, kot to zahteva zakon, vse to pa zato, da se odobri le pravni posel s tistim sprejemnikom, ki za to izpolnjuje vse pogoje.
Iz sodbe in sklepa z dne 23. 2. 2018, ki se izpodbija s pritožbo, izhaja, da sodišče v tem upravnem sporu ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka (sodišče je odločalo na seji), in izpodbijanega sklepa z dne 16. 9. 2016, na katerega se nanaša I. točka izreka sodbe in sklepa, sodišče tudi ni spremenilo. V tem delu tudi ni šlo za spor v zvezi s kršitvami ustavnih pravic. Pritožba zoper I. točko izreka sodbe in sklepa zato ni dovoljena, kar je sodišče navedlo tudi v pravnem pouku.
Drugostopenjski organ je zavzel stališče, da omilitveni ukrepi niso nujno obvezna sestavina izreka OVS, prav tako ne pogoji, ki jih mora nosilec posega izpolniti na podlagi predpisov. Vendar sodišče navedenemu izhodišču za oblikovanje odločitve o OVS ne more v celoti slediti. Kolikor gre za omilitvene ukrepe v tem smislu, jih je torej treba kot obvezne pogoje določiti v OVS.
kmetijsko zemljišče - meja med parcelama - izrek odločbe za nično - pravni interes
Po izdaji odločbe z dne 26. 9. 1983 je bila na zadevnem območju uveljavljena nova zemljiška knjiga in tudi nova zemljiškokatastrska izmera, v okviru katere so bile opravljene terenske meritve ter izdelani novi katastrski načrti, določene površine in vrsta rabe na parcelah in tem dodeljene nove številke. Lastniki parcel so bili povabljeni na razgrnitev zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov. Razgrnjenim podatkom je bilo mogoče ugovarjati. Če stranka razgrnjenim podatkom ni ugovarjala, se je postopek končal s podpisom poizvedovalnega zapisnika, kar je pomenilo podlago za vpis razgrnjenih podatkov v novi zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru. Pravne podlage za vpis trenutno veljavnih oziroma zadnjih vpisanih podatkov v zemljiški kataster za parcelo št. 2220/2 k.o. ... ne predstavlja odločba z dne 26. 9. 1983, ampak listine iz kasnejšega postopka z uveljavitvijo nove zemljiške knjige povezane nove zemljiškokatastrske izmere, v katerem je bil izdelan in podpisan poizvedovalni zapisnik z dne 9. 3. 1993, zato morebitni izrek odločbe z dne 26. 9. 1983 na sedaj vpisane podatke v zemljiškem katastru ne bi vplival.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - upravičenec do odškodnine - mnenje strokovne komisije - vzročna zveza - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Tožena stranka ni sledila mnenju o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu ISS, vendar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja zakaj takemu mnenju ni sledila in je zato obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka tudi ni obrazložila, zakaj ni upoštevala tretjega odstavka 4. člena ZOPDA, ki določa, da se bolezni iz prvega in drugega odstavka tega člena štejejo za poklicne bolezni, če vzročno zvezo med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo ugotovi ISS, ki je v tožničinem primeru tako vzročno zvezo v strokovnem mnenju nedvomno ugotovila.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje dejstev
Sodišče sodi, da tožnikove navedbe o razlogih za to, da se toženki ne more identificirati z osebnim dokumentom (potnim listom ali drugim dokumentom), očitno kažejo na to, da se tožnik hoče izogniti identifikaciji, kar utemeljuje očiten dvom v identiteto, ki jo navaja. Glede na pojasnjene okoliščine konkretnega primera, zlasti pa na tožnikovo nesodelovanje v postopku v smislu preprečevanja identifikacije, se prav tako neutemeljeno sklicuje na sodbo ESČP O.M. priti Madžarski. Tožnik, ki je izvorno državo po svojih navedbah zapustil z veljavnim potnim listom, potem pa se je tega znebil, zato da bi v nadaljevanju (v varnih državah) preprečil svojo identifikacijo, namreč ni v situaciji, na kakršno meri ESČP v citirani sodbi.
Toženka kot okoliščine, ki jih navaja tožnik in jih bo ugotavljala, navaja ugotavljanje izvorne države in razčiščevanje okoliščin glede vabil, ki naj bi jih prosilec prejel v zvezi s služenjem vojaškega roka. Po oceni sodišča pa s tem ni zadostila prvo navedenemu kumulativnemu pogoju, saj ne glede na navedeni dvom v tožnikovo identiteto, ni pojasnila, zakaj dvomi v tožnikovo državljanstvo oziroma izvorno državo. Zlasti pa toženka ni pojasnila (kot v tožbi opozarja toženka), zakaj že ob podaji prošnje o navedenih dejstvih (zlasti glede tožnikovih navedb o izogibanju vpoklicu v vojsko) tožniku ni bilo mogoče zastaviti nobenih konkretnejših vprašanj.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - načelo zaslišanja strank
Tožnik je v postopku dokazoval, da račun z dne 31. 3. 2017, na katerega je odločitev oprla toženka, ni izkazoval resničnega dejanskega stanja ter da je bilo na njem napačno navedeno, da je bila storitev opravljena 31. 3. 2017, torej pred oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude. V dokazne namene je predložil nov račun izvajalca A. d. o. o. z dne z 17. 4. 2017, iz katerega izhaja, da je bila storitev opravljena 14. 4. 2017, in pojasnilo navedenega izvajalca, da je pri izdaji prvotnega računa prišlo do napake zaradi napačno navedenega datuma opravljene storitve na dobavnici. Ker se toženka v izpodbijani odločbi do navedenih dokazov argumentirano ni opredelila, pač pa je zgolj pavšalno navedla, da ima račun z dne 31. 3. 2017 večjo dokazno vrednost, kot račun z dne 17. 4. 2017, je bila kršena tožnikova pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
Možnost, da bi vsa v tožnico včlanjena društva imela okroglo število članov, največje društvo pa celo zaokroženo na tisoč, je tako zelo malo verjetna, da je toženka v take podatke upravičeno podvomila. Tožnica je tista, ki se poteguje za sofinanciranje v obliki dodelitve javnih sredstev, za to mora biti podatke, na katere je oprla svojo vlogo, tudi sposobna izkazati.
Sodišče se strinja s toženko, da posamezni eno- ali nekajdnevni dogodki v različnih panogah (vlečenje vrvi, namizni tenis, mali nogomet) ne ustrezajo opredelitvi celoletnega športno-rekreativnega programa v smislu prvega odstavka 54. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, saj v takem primeru ne gre za programe, katerih trajanje bi bilo enakomerno razporejeno čez desetmesečno obdobje, v kumulativi pa najmanj 60 ur športne vadbe letno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
V obravnavanem primeru je toženka sicer ugotovila tudi za odločitev pravno pomembne okoliščine primera, ki ne izhajajo iz tožnikove subjektivne sfere, vendar pa jih pri odločitvi ni upoštevala, temveč je (mimo njih) odločila zgolj na podlagi odvetničinih navedb o tožnikovem obnašanju na obisku pri odvetnici 5. 1. 2018, zato je zmotno uporabila materialno pravo.
Glede na okoliščine, ki so podrobno opisane v izpodbijanem sklepu, je podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil. Zlasti kaže na takšno nevarnost domnevno nahajališče njegovega potnega lista (v Franciji), ki se sklada s tožnikovo prvo izjavo, ki jo je dal policiji ob prijetju in po kateri je njegov končni cilj Francija in ne katerakoli država EU, kot je navedel v prošnji in na naroku. Dejstvo je tudi, da je pred prihodom v Slovenijo ilegalno prehajal meje v tej smeri, ter da je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosil po tem, ko je bil na ozemlju Slovenije prijet s strani policije.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranka postopka
Po presoji sodišča je tožnica z navedbami o emisijah smradu, organskih snovi in hrupa, s katerimi oporeka ustreznosti ukrepov, določenih za izpolnitev pogojev iz 17. člena ZVO-1, dovolj določno zatrjevala, da bodo emisije v okolje presegale predpisane mejne vrednosti, to pa so pravne koristi, ki jih glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.