dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 poimensko za vse srednje šole na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 35 minut časa.
Glede opredeljevanja do tega, da naj bi šlo zaradi prepovedi razvrščanja šol do kršitve ustavnih pravic, pa sodišče pojasnjuje, da vsak poseg v ustavno pravico ni nedopusten. Nedopusten je, če je v nasprotju z predpisi, torej, če je poseg nezakonit. V konkretnem primeru pa ni nezakonit, saj je določen z zakonom, konkretno z 18.a členom Zakona o maturi. Torej ne gre za nedopusten poseg v ustavne pravice.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država
Glavni razlog za odhod iz izvorne države je tožnik navajal okoliščino, da je stricu ukradel 7.000,00 EUR, zato da si je plačal do Evrope in da bi s temi sredstvi bival v Evropi. Za njegovo dejanje (krajo denarja) je v Maroku zagrožena zaporna kazen, zaradi česar je njegovo življenje ogroženo v izvorni državi. Sodišče se strinja z oceno toženke, da so ta dejstva nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po določbah ZMZ-1.
Maroko je z Odlokom Vlade nedvomno razglašen za varno izvorno državo. Tožnik je državljan Maroka, kar pomeni, da je kriterij iz 1. alinee prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 v obravnavanem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi kriterij iz 2. alinee iste določbe, saj iz spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal takšne razloge iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Maroko zanj ni varna izvorna država.
distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - distribucija zemeljskega plina
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je ob uporabi določbe tretjega odstavka 229. člena EZ-1 mogoče določbo 227. člena istega zakona razlagati tako, da že pridobljeni dostop do prenosnega omrežja določenega končnega odjemalca ne pomeni ovire za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema. Tretji odstavek 229. člena EZ-1 določa, da pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema ni ovira, da se končnemu odjemalcu, ki je na zaokroženem območju, na njegovo zahtevo omogoči dostop do distribucijskega oziroma prenosnega sistema. Omenjena določba zgolj opozarja na možnost uporabnikov zaprtega distribucijskega sistema, da lahko kadarkoli (tudi po pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema) spremenijo obstoječi način dostopa do sistema zemeljskega plina, s čimer je po presoji sodišča želel zakonodajalec spodbuditi konkurenčnost zaprtih distribucijskih sistemov, navedeno pa ne pomeni, da je takšno stanje (da ima več končnih odjemalcev samostojni dostop do prenosnega sistema) dopustno že ob pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema. To bi namreč bilo v nasprotju z namenom ustvarjanja zaprtih distribucijskih sistemov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe.
Iz tega, da je tožnik dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito na Danskem in enkrat na Švedskem, pa ni počakal do odločitve pristojnih organov, izhaja, da so bila njegova ravnanja večkrat taka, da je vlagal prošnje za mednarodno zaščito in ni nikjer počakal, da bi bilo o prošnjah dokončno odločeno, zaradi česar je tožena stranka utemeljeno sklepala, da se bo to zgodilo tudi v Republiki Sloveniji. Zaradi tega je po mnenju sodišča utemeljeno sklepala, da tudi v Republiki Sloveniji, če tožnika ne bi pridržala, le-ta ne bi počakal do konca postopka.
Tožena stranka bi morala pri podaji prošnje dovoliti postavljanje takšnih vprašanj za tožnika, kjer bi se postavilo še kakšno vprašanje ali podvprašanje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Sodna poravnava je tako v interesu države kot potencialnega plačnika sodnih stroškov, kot tudi v interesu strank, ki na tak način dosežejo hiter in učinkovit zaključek postopka, vendar pa se običajno zato odpovejo delu tistega, kar bi sicer v postopku lahko pridobile. Tudi ureditev iz petega odstavka 48. člena ZBPP sledi temu, ko določa, da v primeru, če je v poravnavi prišlo do delitve stroškov (in v obravnavani zadevi je iz izdatka sodne poravnave razvidno, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške), mora tožeča stranka oz. upravičenec poravnati del stroškov. Prav v interesu skrajšanja in s tem tudi pocenitve sodnih postopkov, pa se tudi država odpove delu stroškov, ki bi jih sicer lahko izterjala.
razpis javne dražbe - subsidiarni upravni spor - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred rednimi sodišči in tam sprejetimi odločitvami. 4. člena ZUS-1 v povezavi s 175. členom Ustave RS pa tudi ni mogoče razlagati tako, kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, da ima zaradi tega, ker ne more vplivati na odločitev stečajnega upravitelja glede prodaje spornega premoženja, vselej možnost upravnega spora. Morebitne kršitve lahko tožeča stranka uveljavlja s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka (kar je storila z vložitvijo revizije v pravdnem postopku, v katerem se presoja utemeljenost njenih navedb v zvezi z lastništvom sporne nepremičnine), po izčrpanju teh sredstev pa ima v vsakem primeru, če meni, da gre za kršitev ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
republiška priznavalnina - prosta presoja dokazov - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
V izpodbijanem sklepu se sicer navaja, da nova vloga v ničemer ne spreminja dejanskega stanja, ker da so ji priložena enaka dokazila in dokumentacija. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, so vlogi priložena nekatera nova dokazila, zaključke o dejanskem stanju, ki je pomembno za odločitev, pa je na podlagi teh dokazil mogoče napraviti le na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. To v obravnavani zadevi ni bilo storjeno, navedeno pa uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne omogoča.
Po petem odstavku 65. člena ZMZ-1 pristojni organ s sklepom zavrže zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ki ga oseba vloži potem, ko ji je bil že izdan izvršljiv sklep o zavrženju prvega zahtevka o uvedbi ponovnega postopka ali izvršljiva odločba o zavrnitvi prve ponovne prošnje kot neutemeljene. Pravni red omejuje možnost uvedbe novega postopka ob pravni in dejanski identiteti zahtevka.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitve sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Po določbi 3. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni dopustno izpodbijati odločitev drugih sodišč. Ker torej tožeča stranka tudi po pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, vztraja pri izpodbijanju sklepov, ki jih je izdalo okrajno sodišče, ki pa niso upravni akti oz. akti, ki bi se lahko izpodbijali s tožbo v upravnem sporu, je sodišče iz razloga po 4. točki pravega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
gradbeno dovoljenje - stranska udeležba - zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet upravnega spora - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno.
Sam institut začasne odredbe lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora tožnica svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Tožnica predlaga tudi zadržanje izvršitve Odloka, kar ni mogoče, ker Odlok ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
ZUP člen 10, 140. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - dokazila k vlogi - verodostojnost dokazil - tožbena novota
Predlagatelj napredovanja tisti, ki mora svoje navedbe v vlogi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi, tako na izvedbeni ravni kot tudi po vsebini. Pri tem je še posebej pomembno, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti zgolj samostojni referat, izveden na mednarodnem znanstvenem kongresu ali konferenci, za kar pa se šteje zgolj tisti dogodek, na katerem dejansko sodelujejo vsaj tri ali več držav.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
Sodišče poudarja, da ukrep pridržanja na podlagi 1. in 2. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 omogoča, da prosilec ostane na voljo pristojnemu organu zlasti zato, da se zagotovi njegovo sodelovanje v ugotovitvenem postopku in prispeva k omejitvi sekundarnega gibanja prosilcev v smislu uvodne izjave 12 Direktive 2013/33. Pri tem je potrebno poudariti, da je v postopkih mednarodne zaščite prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in razlogov, ki upravičujejo njegovo prošnjo, kar pomeni, da mora, kadar je to mogoče, predložiti potrebna dokazila, ter podati zahtevana pojasnila in informacije. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/3, 135. ZPNačrt člen 110, 110/1.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna korist - postopek parcelacije - poseg v zasebno lastnino
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, katero širino konkretnih cest toženka sploh šteje za nujno potrebno in zakaj je temu tako. Iz obrazložitve odločb tudi ni razvidno, ali načrt parcelacije dejansko upošteva cesto v širini 10,50 metrov ali cesto, ki je široka 13,50 metra. Presojo, ali javna korist odtehta težo posega v zasebno lastnino, pa je potrebno opraviti glede na pravilno ugotovljeno širino cest.
Teža posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in s tem pogoji, pod katerimi je ta poseg dopusten, terjajo, da se nepremičnina razlasti le v takem obsegu, kot je nujno potrebno za rekonstrukcijo in izgradnjo predvidene konkretne ceste, in ne v obsegu, kot so površine morda napačno zapisane v prostorskem aktu.
odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - spori iz razmerja med starši in otroki
Tožnik je v konkretnem primeru prekoračil obseg dodeljene BPP, saj mu je bila le-ta dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku, listine, ki jih je priložil k svojemu predlogu za odmero nagrade in potrebnih izdatkov, pa se nanašajo na nepravdni postopek.
Oglaševanje ponudbe posameznih artiklov z redno prodajno ceno in ceno s popustom v primeru, ko prodaja po redni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, ali pa je bil artikel med ponudbo v prodajalno dostavljen prvikrat, po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Odločitev o izdaji začasne odločbe mora biti utemeljena z razlogi iz prvega odstavka 221. člena ZUP, ko je torej začasni odvzem otrok nujno potreben zaradi zaščite njihovih koristi. Uporaba te določbe ne pomeni, da je ukrep izrečen na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, ampak v okviru ugotovitvenega postopka, pred izdajo (končne) odločbe. Tudi v obravnavanem primeru je (bil) v teku poseben ugotovitveni postopek, odločitev za izdajo začasne odločbe pa temelji na dejstvih zbranih v tem postopku v času izdaje začasne odločbe, ki so utemeljevala uporabo določbe 120. člena ZZZDR.
ZUP člen 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Predlagatelj napredovanja oziroma stranka postopka je tista, ki mora svoje navedbe v vlogi dokazati, hkrati pa ni ovire za to, da tožena stranka predložena dokazila oceni oziroma zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje.
odvzem otroka - otrokova korist - namestitev otroka v krizni center - začasna odločba
Glede na potek in okoliščine obravnavane zadeve je pravilna odločitev, da se mladoletni otrok z začasno odločbo odvzame staršem in se namesti v krizni center. Namen tega ukrepa je v zagotovitvi pogojev za zdravo rast in razvoj otroka ter mu omogočiti varno okolje in zaščito pred nevarnostjo povzročanja nadaljnje škode za njegov psihofizični razvoj.
ZUP člen 8, 10, 140. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - dokazila k vlogi
Pri vsakem odločanju o napredovanju gre za specifičen primer, upoštevajo se okoliščine vsakega konkretnega primera posebej, ki pa (lahko) narekujejo različno postopanje oziroma presojo s strani pristojnih organov. Če se kasneje pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, se lahko od predlagatelja napredovanja zahteva več, kot se je zahtevalo pred tem pri odločanju v drugih istovrstnih primerih.