upravni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava odločbe - ustavitev upravne izvršbe zaradi odprave izvršilnega naslova
S sodbo tega sodišča I U 416/2020 z 21. 1. 2021 je bil odpravljen izvršilni naslov, zato je treba postopek izvršbe ustaviti in odpraviti vsa opravljena dejanja na podlagi tega izvršilnega naslova.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva - pogoji za sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - delovni migrant
Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije v delu, ki številčno določa več kot 60 dnevno krajšo odsotnost v enem letu za prekinitev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, oži pravico iz 3. točke prvega odstavka in osmega odstavka 10. člena ZDRS tujcem, ki delo opravljajo neposredno v sosednjih državah, pa se vsakodnevno zaradi oddaljenosti ne morejo vračati v Republiko Slovenijo. Zato v tem primeru pri odločanju Uredbe ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis), saj morajo biti v skladu tretjim stavkom 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakoni.
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
Z institutom ničnosti zato ni mogoče sanirati katerekoli pomanjkljivosti odločbe, ki bi lahko bila razlog za njeno nezakonitost in bi jo stranka lahko uveljavljala z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila. Za nično se torej odločba lahko izreče izključno iz razlogov, ki so taksativno določeni v prvem odstavku 279. člena ZUP, in ki jih je treba, kot rečeno, razlagati zožujoče.
Sodni red (2016) člen 240, 240/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
brezplačna pravna pomoč - obnova sodnega spisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Toženka je sklenila, da se obnovi sodni spis, ki se je izgubil, saj je presodila, da je zadeva še v teku. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep zgolj odločitev s področja poslovanja sodišča, s katero ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Njegov položaj se tako zaradi obnavljanja sodnega spisa ne bo v ničemer spremenil. Ker ne gre za odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa pravnega varstva pred naslovnim sodiščem.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - položitev varščine - odložni pogoj
V obravnavanem primeru določbe o plačilu varščine ni mogoče razlagati kot, da so prodajalci z njo izključili pravilo, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in določili, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem plačila 3.840,00 EUR. Med strankami je namreč nesporno, da je bilo po ponudbi treba nakazati varščino v roku 8 dni od sprejema ponudbe. Ker je pogodba sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, bi moral torej kupec zahtevani znesek plačati v roku 8 dni od dneva sklenitve pogodbe. Takega ponudbenega določila ni mogoče obravnavati kot odložni pogoj. Sodišče sodi, da je s tem določena ena od pogodbenih obveznosti, ki jo mora kupec izpolniti v roku 8. dni po sklenitvi pogodbe. S sprejemom ponudbe je pogodba sklenjena, po pogodbi pa je kupec dolžan plačati dogovorjeno kupnino in še 3.840,00 EUR varščine za kritje stroškov prodaje, ki jih plača kupec. Posledice zamude pri izpolnitvi oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti so določene v OZ in ne v ZKZ, o tem, ali so nastopile, pa v primeru spora odloča pravdno sodišče in ne upravni organ.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da jo je tržni inšpektor izdal na podlagi 23. člena ZVPot, kar upoštevaje citirane določbe prepisov po presoji sodišča pomeni, da jo je izdal v okviru svoje stvarne pristojnosti. Tega ne spremeni dejstvo, da po prvem odstavku 421. člena EZ-1 Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. V obravnavani zadevi namreč ne gre za nadzor nad izvajanjem določb EZ-1 s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom, poleg tega pa tožnica zmotno meni, da določbi desetega odstavka 48. in 172. člena EZ-1 izključujeta pristojnost tržnega inšpektorata, da nadzira izvajanje predpisov s področja trgovine in varstva potrošnikov, v tem primeru ZVPot.
Glede na navedeno je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da se pogodbeni pogoj lahko opredeli kot nepošten do potrošnika, če je nepoštena sama vsebina tega pogoja, ki se izraža v neravnotežju med pogodbenimi pravicami in obveznostmi. Toženka pa tega, v čem zaradi spornega pogoja (morda) pride do znatnega neravnotežja ni ugotavljala, saj je zavzela stališče, da po zadevnih določbah ZVPot zadostuje že, če se papirnati izvod računa potrošniku zaračuna (četudi se je strinjal s tem, da bo prejel račun v elektronski obliki), in sicer ne glede na druge okoliščine posla oziroma ostalo vsebino konkretne pogodbe.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - strah pred preganjanjem - subjektivni strah pred preganjanjem - utemeljen strah pred preganjanjem
V predmetni zadevi ne more biti razlog za zavrnitev prošnje v tem, da tožnik ni verodostojno navajal dejstev, zaradi katerih je zapustil izvorno državo, ampak je v zadevi bistveno, ali je uspel izkazati strah pred preganjanjem, ki pa mora biti dovolj objektivno utemeljen oziroma bi moral izkazati tako obliko in intenzivnost zatrjevanega preganjanja, da bi ta ustrezala kriterijem oziroma lastnostim preganjanja iz 26. člena ZMZ-1. Tega pa tožnik očitno ni izkazal.
Zato, ker ni navedel nobenih na zunaj zaznavnih konkretnih dejanj preganjanja, kar bi sicer lahko situacijo spremenilo v tem smislu, da njegov zahtevek ne bi bil očitno neutemeljen, toženi stranki tudi ni bilo treba njegovih izjav preverjati z informacijami o stanju v izvorni državi v smislu tretje alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1. Stroga presoja dejstev, ki nujno zahteva uporabo informacij o stanju v izvorni državi, po potrebi pridobljene tudi po uradni dolžnosti, pride v poštev, če stranka nima očitno neutemeljenega zahtevka („arguable claim“). Tožnik pa tudi ni sam predložil nobenega poročila o stanju v Maroku glede ravnanj, obravnave, ali preganjanja ateistov.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank
Ni mogoče preveriti, ali je tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe imela možnost izjaviti se o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - javna služba - univerza - fakulteta - podatki o porabi javnih sredstev - javni uslužbenci
V odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, se, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami med javnim zavodom in zaposlenimi javnimi uslužbenci lahko smatrajo kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, če gre za informacije, ki kažejo na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.
Tožnica, na kateri je trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili, ni uspela izkazati, da je drugo (tržno) dejavnost izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in tudi ne, da je bilo s prihodki iz te (druge) dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, upoštevajoč pri tem tudi medsebojno povezanost sredstev.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom ugodila njegovi naknadno dopolnjeni pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, kar torej kaže, da morebitna ugoditev tožbi za tožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči.
ZUP člen 35, 37. ZPOmK-1 člen 12n, 12o, 12p, 17, 36.
prepoved omejevalnih sporazumov - izločitev uradne osebe - nepristranskost
Drži, da zakon pred izdajo povzetka relevantnih dejstev (PRD) ne predpisuje izdaje nobenega drugega oziroma dodatnega dokumenta, vendar pa sodišče v tem ne vidi kršitve, ki bi kazala na pristranskost uradne osebe, ki je vodila postopek, kot tudi ne kršitve pravice do obrambe. Dejstvo, da je uradna oseba tožnika seznanila z dejstvi in okoliščinami, ki so bila ugotovljena v postopku do takrat, torej v tej fazi postopka, in mu dala možnost, da se o tem izjavi, nedvomno ne more predstavljati predhodne dokazne ocene o obstoju kršitve in s tem kršitve pravice do obrambe, temveč je bila s tem tožniku v bistvu dana dodatna možnost (poleg, še kasneje v postopku izdanem PRD in možnosti podaje izjave tožnika na PRD), da nasprotuje že do takrat zbranim ugotovitvam in ponudi oziroma predloži za svoje trditve dokaze.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
O isti zadevi je bilo enkrat že odločeno in bi morala tožena stranka ugotavljati, ali so sploh podane procesne predpostavke za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka pa je kot pravno podlago za odločitev vzela 24. člen ZBPP, ki se ne nanaša na presojo, ali je bilo o isti zadevi že odločeno, ampak na presojo možnosti na uspeh. Iz navedenega razloga se odločbe ne da preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh
Glede na to, da je tožnik v vodilni izvršilni zadevi I 191/2017, v zvezi s katero je vložil prošnjo za dodelitev BPP, nesporno imel pooblaščenca – pravnega strokovnjaka, ki mu je bila odredba za drugo javno dražbo vročena nesporno 8. 6. 2020, ter ob tem, da prav tako ni spora o tem, da je bila v navedeni vodilni zadevi, kot tudi v obeh pristopnih zadevah I 45/2018 in I 3/2020, razpisana ena (skupna) druga javna dražba (in sicer 8. 7. 2020) ter da sta bila navedena izvršilna spisa pristopna k vodilnemu I 191/2017, je po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe v tej zadevi nerazumna in da tožnik očitno nima izkazanih možnosti za uspeh z njeno vložitvijo iz pritožbenega razloga, ki ga navaja v svoji prošnji, to je nepravočasne vročitve odredbe za narok druge javne dražbe 8. 7. 2020, ter je tako utemeljeno zaključil, da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
Izpodbijana sklepa občinskega sveta po ugotovitvi sodišča ne predstavljata upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije, saj z njima ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepoma je občinski svet zgolj ugotovil obstoj pravnega interesa za začetek razlastitvenega postopka.
ZMZ-1 člen 51, 51-2, 63, 63/1, 63/1-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 33.
Ni utemeljen nadaljnji tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka po izstopu Združenega kraljestva iz EU pred izdajo izpodbijanega sklepa pridobiti novo garancijo, da bodo tožnico sprejeli na svoje ozemlje. Sodišče sodi, da odgovor pristojnega organa Združenega kraljestva z dne 22. 12. 2020 v smislu tako dane garancije zadošča. Sodišče ob tem še opozarja na četrti odstavek 63. člena ZMZ-1, po katerem pristojni organ sklep iz druge alineje 51. člena ZMZ-1 razveljavi ter prošnjo prosilca za mednarodno zaščito vzame v obravnavo, če država prvega azila prosilcu vstop na svoje ozemlje zavrne.
V kolikor tožničin sin, ki živi v Združenem kraljestvu resnično ne bi bil več zmožen skrbeti za tožnico in jo preživljati, lahko tožnica v Združenem kraljestvu zaprosi za mednarodno zaščito, pri čemer bo deležna osnovne oskrbe in ji bodo omogočene dostojne življenjske razmere.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški brezplačne pravne pomoči
Ker po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena, tožniku ob tako jasni zakonski določbi tudi po presoji sodišča ni bilo mogoče priznati brezplačne pravne pomoči pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe in dopolnitev pritožbe ter posledično za stroške, ki bi nastali na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tudi ne po dnevu, ko je bila ta prošnja vložena.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - subvencioniranje zaposlitev - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
Toženčev zaključek, da se tožniku pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne prizna za pri njem zaposlene A. A, B. B., C. C. in D. D., ker ima za njih sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, bi moral temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in delno povračilo nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 43.
plačilne pravice - izplačilo plačilnih pravic
Ker je izpolnjevanje posebnega pogoja, to je ohranitev vsaj števila upravičenih hektarjev, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu, ko je vstopila v shemo za male kmete, pogoj za sodelovanje v shemi za male kmete, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da zavrne izplačilo za shemo mali kmet, po ugotovitvi, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje več, pravilna in skladna z materialnimi predpisi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 260. ZIN člen 28.
upravni spor - stranka postopka - smrt tožnika - upravni postopek - obnova upravnega postopka - inšpekcijski postopek - ustavitev postopka - stranski udeleženec
Tudi univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve tožbe.
Zapis o ustavitvi postopka na zapisniku, ki ima po svojem bistvu naravo sklepa o ustavitvi, ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika (prijavitelja) takega postopka. Tak sklep namreč po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Iz 260. člena ZUP jasno izhaja, da je obnova upravnega postopka mogoča samo zoper dokončno odločbo, obnove zoper sklep pa ni mogoče dovoliti.