mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - svetovalec za begunce - pravica do nagrade za opravljeno delo - vrednost točke
Iz dikcije, da se plača odvetniku storitev po tarifi „pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila“ nedvomno izhaja, da je potrebno upoštevati vrednost točke v času plačila, torej v konkretnem primeru vrednost točke v času izdaje izpodbijanega sklepa. Ker pa med strankama ni sporno, da je bil izpodbijani sklep izdan po objavi spremembi vrednosti točke, bi morala tožena stranka upoštevati vrednost točk v višini 0,60 EUR in ne 0,459 EUR.
gradbena dela - potrdilo - ni upravni akt - ni upravna zadeva
Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sporno potrdilo izdala kot naročnik izvedbe gradbenih del na objektu „modernizacija nivojskih prehodov Pragersko – Hodoš – Izvedba sklop A“. Organ torej potrdila ni izdal v funkciji oblastnega, upravnega odločanja, temveč kot naročnik gradbenih del. Pa tudi sicer se s potrdilom o ničemer ne odloča, zato potrdilo ni konkretni upravni akt, ne glede na to, ali je njegova vsebina za stranko ugodna ali ne.
Po mnenju sodišča ni mogoče pritrditi tožnikovemu stališču, da smejo državni organi izdajati potrdila le skladno z ZUP. Državni organi namreč v svojem poslovanju niso omejeni zgolj na upravno, oblastno odločanje, temveč kot subjekti nastopajo tudi v drugih razmerjih, torej tudi v pogodbenih, za kar je šlo v navedenem primeru, v zvezi s katerim je državni organ izdal sporno potrdilo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
V predmetni zadevi sta relevantna predvsem kriterija begosumnosti iz druge in tretje alineje 84.a člena ZMZ-1 ter v zelo majhni meri kriterij iz pete alineje tega določila. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni prišla do zaključka, da je tožnik begosumen, že ob ugotovitvi, da so izkazani kriteriji iz druge in tretje alineje, ampak je temu sledila posamična presoja vseh okoliščin skupaj s tem, ko je dovolj tehtno upoštevala vsa prosilčeva ravnanja, ko je upoštevala tožnikovo zatrjevanje, da bo zdaj počakal na konec postopka po Uredbi EU št. 604/2013, ter dejstvo in njegov poudarek, da je sam prišel v Azilni dom, a tem okoliščinam ni dala odločilne teže zaradi dovolj izkazanega splošnega vzorca ravnanja tožnika, ko je prehajal države, kot so Italija, Francija, Nizozemska Švica in Slovenija, in s čimer se sodišče lahko strinja. To namreč brez dvoma pretehta tožnikova zagotovila, da tokrat ne bo pobegnil.
Glede na ugotovljeno stopnjo begosumnosti tudi sodišče smatra, da tožena stranka ni ravnala v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki vključuje element nujnosti, kajti učinkovitost morebitnega ukrep pridržanja na območje Azilnega doma v konkretnem primeru ne bi bila uresničljiva.
Koncedent izda odločbo, ko odloča o podaljšanju koncesije, vendar pa to še ne pomeni, da mu ni treba izdati odločbe tudi v primeru, ko zavrne predlog za podaljšanje koncesije, čeprav to ni v zakonu izrecno določeno. Tožeča stranka je namreč vložila predlog za podaljšanje koncesije na organ, ki je za to pristojen, to je na Občino Trebnje, le-ta pa bo morala po presoji sodišča o predlogu odločiti z upravno odločbo.
Z izdanim mnenjem se celoten postopek podaljšanja koncesije še ni zaključil. Občina Trebnje bi morala o predlogu za podaljšanje koncesije izdati ustrezen upravni akt, zoper katerega ima tožeča stranka možnost vložiti tožbo v rednem upravnem sporu. Iz navedenega razloga je tožba tudi preuranjena, saj je očitno, da tak akt ni bil izdan. Tudi če bi se izhajalo iz stališča, da je dopis Občine Trebnje tožeči stranki o prenehanju pogodbe tak akt, je tudi v tem primeru tožba preuranjena, saj je bila vložena pred datumom tega dopisa.
ZGO-1 člen 66. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 3, 3/1, 5, 5/1, 11, 11/4, 20, 20/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - hrup - osončenje - odmiki objekta - požarna varnost - strokovne rešitve
V obravnavani zadevi je ključno sporno vprašanje, ali je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikaz dejanskega stanja objekta investitorja, ki ga namerava nadzidati in rekonstruirati, torej ali je risba objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, na kateri temelji projektna dokumentacija, skladna s tem dejanskim stanjem. Če je dejansko stanje različno od risbe objekta v času izdaje uporabnega dovoljenja, to pomeni, da je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje izdano na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ne more biti podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
O tem, ali je z lokacijskim načrtom določeno, da so sporne parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin in po opustitvi izkoriščanja namenjene za gradnjo oziroma ali sprejeti akt ustreza lokacijskemu načrtu, kot je ta prostorski akt utemeljevala zakonodaja iz leta 2004 in jo sedaj utemeljuje ZUreP-2, se toženka ni opredelila, čeprav gre za pravno relevantno trditev.
Poleg tega mora toženka, če šteje, da je Odlok o lokacijskem načrtu akt, ki gradnjo dopušča, pojasniti, na čem temelji tako stališče oziroma če šteje, da Odlok o NUSZ ni relevanten ali ne določa tega, kar trdi tožnik, pojasniti, zakaj ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik izpodbijanemu aktu nasprotuje zgolj s trditvijo, da je neutemeljen, ker je bil njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, odločitev sodišča, da temu ni tako, pa napačna. Pri tem še pojasni, da je predlog utemeljen, ker njegova odsotnost z naroka ne bi smela pripeljati do zavrnilne sodbe in ker je izkazal, da se naroka ni mogel udeležiti. Resničnosti tako posplošenih trditev sodišče niti ne more presoditi, saj ni jasno, kaj od tega, kar je ugotovila toženka, po trditvah tožnika ne drži in zakaj.
ZVMS člen 92, 92/4. ZZZiv člen 4, 7, 43, 43/1, 43/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - reja živali - zanemarjanje - odvzem živali
Skrbnik živali je dolžan, ko gre za rejo živali, živalim zagotoviti bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (1. alinea prvega odstavka 7. člena ZZZiv). Če je opustitev zahtevanega ravnanja iz prvega odstavka tega člena storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona, se šteje, da gre za mučenje živali (tretji odstavek 7. člena ZZZiv).
pandemija - sofinanciranje iz javnih sredstev - povrnitev stroškov - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - pravica do izjave v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga je navedla tožeča stranka v svoji vlogi. V ugotovitvenem postopku bi tožena stranka morala tožeči stranki dati možnost, da se izjavi.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZJP člen 106b. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - komisija za dodelitev sredstev - varstvo osebnih podatkov - dvom v nepristanskost - razkritje identitete
Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno.
Narava odločanja je v postokih dodeljevanja v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko.
Imena in priimki ocenjevalcev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - pravočasnost vloge - tek roka - instrukcijski rok - prekluzivni rok
Rok, določen v tretjem odstavku 16. člena ZIUOOPE, ni prekluziven, temveč instrukcijski, saj gre za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače.
dodelitev subvencije - rok za vložitev vloge - pandemija - elektronska vloga - podaljšanje roka za izpolnitev
ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, je v prvem odstavku 38. člena, naslovljenem kot „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od v njem navedenega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.