služnost v javno korist - združitev postopkov - sklep o združitvi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni spor ni dopusten zoper dokončne sklepe, ki jih organi izdajo zaradi vodenja postopka, s katerimi pa ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. V obravnavani zadevi ni sporno, da je upravni organ z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP združil dve zahtevi za obremenitev nepremičnin s služnostjo v javno korist. Sklep o združitvi zadev pa tudi ni akt iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil končan. Zaradi tega je moralo sodišče tožbo zavreči.
razlastitev - postopek razlastitve - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist
Organ je zahtevo tožnice pravilno zavrnil iz razloga, ker ob uveljavitvi ZJC-B ni bil izpolnjen pogoj, da bi bilo zemljišče, ki je predmet razlastitve, tedaj že del rekonstruirane državne ceste. Po določbah 19. člena ZJC-B je mogoče razlastiti le zemljišča za obstoječe javne ceste oziroma za potrebe rekonstrukcij na takih cestah, če je ob uveljavitvi novele ZJC-B stanje premoženjsko pravno neurejeno, tako da tedaj obstoječa javna cesta skupaj z morebitnim rekunstruiranim delom poteka po zemljišču v zasebni lasti (oziroma - po prvem odstavku tega člena „ki je v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena zakona“, kar pomeni, da ni v lasti Republike Slovenije ali občine), ob nadaljnjem pogoju, da je izkazana javna korist na način, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po taki obstoječi cesti poteka poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona; to je, da gre za prometno površino splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko ni preverjal ne načina ne pravilnosti odpovedi pogodbe dosedanjemu upravniku, tj. tožniku, kot tudi ne veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev, sklenjene z družbo A. d.o.o., saj je to v pristojnosti sodišča v pravdnem postopku in ne upravnega organa, ki je pristojen za vpis v register. Pri tem na drugačno odločitev v postopku ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je med pritožbenim postopkom prišlo do (ponovne) spremembe, in sicer preklica odpovedi tožniku kot upravniku ter odpovedi pogodbe o opravljanju družbi A. d.o.o., saj je organ odločil o zadevi na podlagi vloge in listin, ki jih je prejel.
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki.
sofinanciranje iz javnih sredstev - uvrstitev na časovno listo - popolna vloga - soglasje ministrstva
Ker imajo skladno z javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati.
Tožena stranka je pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - možnost izjave v postopku
Pri odmeri nadomestila za stavbno zemljišče gre za postopek, ki ga davčni organ izvaja na podlagi predloženih listin občine in podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, zato tudi opustitev zaslišanja stranke oziroma opustitev pridobitve izjave stranke same, v postopkih odmere nadomestila niso takšne procesne kršitve, ki bi lahko vplivale na pravilnost odločitve.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 204, 204/1, 204/1-a. ZDDV-1 člen 46, 46/1, 50, 50/1, 50/1-4, 77, 138, 138/2.
V postopku je bilo ugotovljeno, da pogoji za oprostitev DDV kot uvozne dajatve za blago po predmetnih carinskih deklaracijah, niso podani. Prejemnik blaga, ki je naveden na navedenih carinskih deklaracijah, to je družba C., Ciper, ni prejela tega blaga in v namembni državi (Ciper) ni bila prijavljena pridobitev tega blaga. Na podlagi mednarodne izmenjave informacij je bilo ugotovljeno, da blago ni nikdar prišlo na Ciper in da ni DDV obveznosti na Cipru. S tem pa tožnik ni izkazal izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila DDV po 46. členu ZDDV-1. Po slednjem so plačila DDV oproščene dobave blaga, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki omogočajo izvajanje ustreznega nadzora in ki izkazujejo, da je blago prispelo v drugo državo članico (načelo obdavčitve po namembnem kraju). Ker v obravnavani zadevi za blago, ki naj bi zapustilo ozemlje Slovenije in naj bi prispelo v drugo državo članico EU (Ciper), niso bile izpolnjene predpisane obveznosti, je zato prvostopenjski organ zaključil (kar je potrdil tudi drugostopenjski organ), da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV.
pravniški državni izpit - plačilo stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita - sklenitev delovnega razmerja v pravosodnih organih
Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 19. b člena ZPDI, po katerem stroške pravniškega državnega izpita krije kandidat, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne sklene delovnega razmerja v organih iz prvega odstavka 11. a člena tega zakona (to pa so: sodišče, državno tožilstvo, državno pravobranilstvo, ministrstvo za pravosodje).
Sodišče se ne strinja z razlogovanjem tožnika, da besedilo ''po svoji volji'' ne terja aktivnega iskanja zaposlitve in da ta določba terja od njega le, da ponujenega delovnega mesta ne zavrne. Ne gre namreč za situacijo iz 11. a člena ZPDI.
DDV - oprostitev plačila DDV - oprostitev za transakcije znotraj Unije - predložitev dokazil - povezani osebi - pisna izjava o prevzemu blaga v drugo državo članico
Po prvem odstavku 46. člena ZDDV-1, so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v tej drugi državi članici. Tožnik ni izkazal relevantnih okoliščin za oprostitev dobave znotraj EU, saj tožnik ni predložil dokazil, da je bilo blago odposlano in odpeljano v drugo državo članico, kar je pogoj za oprostitev DDV.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
Na podlagi 10. člena ZBPP pravne osebe, ki opravljajo profitno dejavnost niso upravičene do BPP. Enako izhaja tudi iz sodb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah I Up 1059/2005 in X Ips 301/2014.
ureditev meje - sodni postopek urejanja meje - ustavitev postopka - sprememba vrste rabe - parcelacija
Med strankama ni sporno, da je sodišče s sklepom N 23/2012 postopek ureditve meje ustavilo, zato ni pogojev za nadaljevanje upravnega postopka. V upravnem postopku se namreč sporne meje ne morejo urediti, ker za to ZZKat ne določa pravne podlage.
Na podlagi določbe 27. člena ZZKat se parcelacija ne sme izvršiti, če posestne meje obstoječih in novo osnovanih parcel niso bile predhodno ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker v zadevi ni sporno, da je bil v konkretni zadevi mejni ugotovitveni postopek ustavljen in ker se meja ne more ugotoviti tako, da bi se prevzela iz podatkov obstoječega katastra, saj je bil sprožen sodni postopek ureditve meje, sodišče pritrjuje upravnima organoma, da v upravnem postopku v konkretnem primeru parcelacije spornih parcel ni mogoče izvesti.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost iz Republike Slovenije
V primeru, da odsotnost prosilca ni posledica enega izmed določenih razlogov iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, upravnemu organu tudi ni treba nadalje ugotavljati prosilčevih poskusov vračanja in nadaljevanja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Poskus vračanja v Republiko Slovenijo pri prosilcu se ugotavlja samo v primeru, ko tujec izkaže obstoj razloga za upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, kar pa v spornem primeru ni bilo izkazano.