Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike člen 33. ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 106.
Iz ugotovitev tožene stranke ob kontrolnem pregledu in listin upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka dejavnosti ni opravljala v naprej določenem času. Navedeno po presoji sodišča predstavlja bistveno spremembo, ki je vplivala na naravo naložbe, zato je tožena stranka, upoštevaje 33. člen Uredbe 1290/2005/ES in 57. člen ZKme-1 utemeljeno izdala odločbo, s katero je zahtevala vračilo že dodeljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
soglasje za priključitev objekta na distribucijsko omrežje - pogoji za izdajo soglasja - pravica do razpolaganja z objektom
Priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije se šteje za posel v zvezi z rednim upravljanjem stvari v smislu drugega odstavka 67. člena SPZ. Zato bi lahko organ lastnikom objekta oziroma imetnikom pravice razpolaganja z objektom izdal soglasje za priključitev le, če bi se s priključitvijo strinjali solastniki, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.
ZMZ člen 54, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 15, 16, 31, 31/8.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora - Procesna direktiva
Postopek ob podaji prošenj ni bil voden tako, kot to določajo zahteve iz 15. in 16. člena Direktive 2013/32/EU.
Četudi Procesna direktiva II v slovenski pravni red še ni bila implementirana, čeprav se je rok za to že iztekel je v konkretnem primeru potrebno upoštevati posredni učinek Procesne direktive. Posredni učinek direktive pomeni, da morajo sodišča ne glede na to, ali je bilo nacionalno pravilo sprejeto pred ali po uveljavitvi direktive, nacionalno določbo razlagati kolikor je mogoče, v skladu z besedilom in namenom direktive zato, da se doseže njen učinek.
ZUSDDD člen 1, 1č, 1č/3, 1č/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Po določilu 4. odstavka 1.č. člena ZUSDDD, če je odsotnost zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, razen iz druge alineje, trajala več kot pet let, se šteje, da je bil pogoj dejanskega življenja izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da se je v času odsotnosti poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji. Tožnica je bila izven Slovenije več kot pet let po tem, ko se po njenih pavšalnih navedbah zaradi vojne niso mogli vrniti v Slovenijo. To pomeni, da bi morala tudi za obdobje petih let po zaključku ovir, ki jim jih je postavljala vojna, izkazati ravnanja in poskuse vrnitve v Slovenijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - umik tožbe v isti zadevi
Razlaga zakonskih določb mora biti skladna z Ustavo. ZBPP je bil sprejet z namenom uresničitve pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, s čimer je varovana ustavna pravica do sodnega varstva. Četrti odstavek 24. člena ZBPP je torej treba razlagati tako, da s tem ne bo poseženo v tožničino pravico do sodnega varstva, kar pomeni, da je treba tudi z vidika varovanja pravice do sodnega varstva presoditi, ali gre za isto zadevo, kot pravi navedeno določilo.
Uredba o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 36, 36/1, 36/1-7, 115, 115/2. ZUP člen 8, 8/1, 67, 67/2, 68, 207. ZKme-1 člen 34, 34/4, 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - javni razpis - upravičenost razpolaganja z nepremičnino - načelo materialne resnice - ugotavljanje dejstev - nepopolna vloga
Po 7. točki prvega odstavka 36. člena Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 mora vlagatelj, ki je solastnik nepremičnine, ki je predmet naložbe, da izpolnjuje pogoj glede lastništva, predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe. To določbo povzema tudi javni razpis. Iz vsebine javnega razpisa jasno izhaja, da morajo biti tam navedeni pogoji izpolnjeni ob vložitvi vloge. V citirani določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena navedene Uredbe sicer čas, ko mora pogoj glede lastništva biti izpolnjen, ni določen, vendar je tudi po mnenju sodišča mogoče določbo razlagati le v pomenu, kot sta jo razlagala upravna organa, da namreč gre za vstopni pogoj, ki se nanaša na vlagatelja, in sicer na njegovo upravičenost razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet naložbe, in ki mora biti izkazana (že) za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo. Upravičenost razpolaganja za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo, solastnik izkaže z dokazilom, iz katerega izhaja, da je lastnik solastninskega deleža na nepremičnini, in s tedaj podano pisno izjavo solastnika o soglasju z naložbo na nepremičnini (notarsko overjeno). Do take razlage vodi uporaba teleološke metode, uporaba logične metode pa razlago v tem pomenu potrdi kot vsebinsko prepričljivo.
Tožnica ne more uspeti z zatrjevanjem, da je koncentracijo priglasila iz previdnosti, po tem, ko je pridobila odgovor toženke, da ta ne daje mnenja k morebitnim koncentracijam, zaradi česar naj se ne bi štelo, da je tožnica koncentracijo priglasila. Že iz prvega odstavka 45. člena ZPOmK-1 namreč izhaja, da se postopek priglasitve koncentracije začne na podlagi priglasitve. Nesporno pa je, da je tožnica obvestilo o priglasitvi koncentracije vložila. Nesporno je tudi, da je k obvestilu priložila obrazec, ki ni vseboval vseh zahtevanih sestavin (tožnica ni izkazala, da je plačala upravno takso za priglasitev koncentracije), in jo je toženka zato pravilno pozvala na dopolnitev, čemur pa tožnica ni sledila. Tožnica se moti, da je s tem nastopila situacija, ko je šteti, da postopek ni bil uveden, saj je bil postopek uveden z vložitvijo obvestila o priglasitvi koncentracije, torej s priglasitvijo koncentracije. Toženka je pravilno ravnala, ko je postopek ustavila, ker tožnica svoje vloge ni ustrezno dopolnila (prvi odstavek 46. člena ZPOmK-1).
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - dokazovanje - zaslišanje prič
Za obdavčitev je relevantno dejansko stanje v času, ko je dohodek prejet, v tem času pa so se dela na objektu v solasti tožnice nedvomno opravljala kot neodplačna. Drugačna vsebina dogovarjanja s stečajnim upraviteljem, ki ga je s predlaganim zaslišanjem prič v tožbi dokazovala tožnica, je za odločitev nerelevantna, zaslišanje predlaganih prič v tej zvezi pa zato nepotrebno. Ob upoštevanju ugotovljene neodplačnosti storitev v času nastanka davčne obveznosti izpodbijana odločitev tudi ni edinstvena in ne odstopa od ustaljene prakse davčnih organov v tovrstnih zadevah.
Tožeča stranka konkretnih navedb in ugovorov v zvezi z dejstvi, ki izhajajo iz izjav in dokumentacije, nima. Njene navedbe se tudi v tem delu v celoti nanašajo na dogodke, ki so nastali v času po izdaji izpodbijane odločbe. Takšnih dejstev in dokazov pa sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločbe glede na stanje v času odločanja davčnega organa prve stopnje oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja v času nastanka davčne obveznosti, ne more upoštevati. Priče, katerih zaslišanje po vpogledu v dopolnjene upravne spise v pripravljalni vlogi predlaga tožeča stranka, so svoje izjave podale že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Izjave so vsebinsko skladne z ugotovitvami, ki izhajajo iz zbrane poslovne dokumentacije, in jim tožnica konkretno ne ugovarja.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj konkretno tožena stranka meni, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izplačilo zahtevanega zneska v celotni višini in zakaj konkretno so določeni stroški neupravičeni. Prav tako ni razviden izračun višine zahtevka do katerega je tožnica upravičena. Izpodbijana odločba obrazložitve ne vsebuje, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi narekuje odpravo take odločbe.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna olajšava - uveljavljanje davčne olajšave - vlaganje v razvojni projekt - poslovni načrt
Organ prve stopnje se je opredelil do projekta v smislu 61. člena ZDoh-2, predvsem glede vprašanja, ali izpolnjuje zahteve za raziskovalno-razvojno dejavnost v smislu navedenih materialnih (davčnih) predpisov. Celotno pravniško in zastopniško oziroma odvetniško delo, ki ga je tožnik opravljal na navedenem področju industrijske lastnine, sodi v zahtevno kompleksno visoko strokovno znanje, ki zahteva tudi inovativnost. Vendar pa je pri oceni, ali gre za davčno olajšavo v smislu 61. člena ZDoh-2 za raziskave in razvoj, davčni organ opravil pravilno dokazno oceno tožnikovega projekta, pri čemer je pravilno uporabil materialno pravo, ki se nanj sklicuje. Opravljena dela po navedenem ni mogoče kvalificirati kot raziskovalno razvojno delo tožnika.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozda - gojitvena in varstvena dela za zaščito pred divjadjo - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni.
davek od dohodkov iz zaposlitve - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, prav tako pa akt, ki ga izpodbija, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o predlogu za zavarovanje dokazov - zavrženje vloge
Akt o tožnikovem predlogu za zavarovanje dokazov je procesni sklep, izdan v okviru odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
gozd - promet z kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - odstop od ponudbe - napake volje - zmota - čezmerno prikrajšanje
Ponudba, dana na podlagi 20. člena ZKZ in sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ, je obvezujoča. Zato ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora o odstopu od ponudbe, saj je nesporno, da je tožnica ponudbo dala, predkupni upravičenec pa jo je sprejel. Če je bila tožnica v zmoti pri dani ponudbi (46. člen OZ) oziroma če meni, da gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev (118. člen OZ), lahko to izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti, če bo prišlo do spora med tožnico in sprejemnikom ponudbe.
Presoja ravni skrbnosti tožnice pri oddaji ponudbe ni in ne more biti ena izmed okoliščin, ki bi jo moral opraviti organ pri njeni oddaji ponudbe. Tožnica je namreč imela možnost, da pred oddajo ponudbe preveri primernost cene na portalu GURS oziroma na drugih ustreznih mestih.
ZDDPO-2 člen 62, 62/2, 63, 64. ZDavP-2 člen 383. ZUP člen 173, 173/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - vračilo v tujini plačanega davka - podružnica - stalna poslovna enota - pogoji za vračilo davka - dokazno breme - izvirnik listine
Dokazno breme glede davčne obveznosti od tujih dohodkov v državi vira je na davčnem zavezancu. Zavezanec mora znesek davčne obremenitve v tujini dokazati z ustreznimi dokazili, iz katerih so razvidna vsa dejstva, ki se upoštevajo pri odločanju. Tako morajo dokazila vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vsebovati morajo torej podatke, ki so podlaga za opredelitev, odmero in plačilo tujega davka in s tem podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za odbitek oziroma za vračilo tujega davka, to je vrsta tujega dohodka, vključenost v davčno osnovo rezidenta in dejansko plačilo davka v tujini.
Polno dokazno vrednost ima le listina, ki izhaja od izdajatelja, v konkretnem primeru od nemškega davčnega organa. ZUP sicer dopušča, da stranka predloži namesto izvirnika fotokopijo. Vendar se v tem primeru od nje lahko zahteva, da pokaže oziroma predloži izvirno listino ter na tej podlagi ugotavlja skladnost prepisa oziroma fotokopije z izvirnikom (tretji odstavek 173. člena ZUP), stranka pa je dolžna, da izvirnik pokaže. Tožeča stranka, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, ni sledila zahtevi davčnega organa in izvirnika odmerne odločbe, izdane v tujini, ni predložila.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPJS člen 3, 43b.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za javni sektor - zapisnik o inšpekcijskem postopku - ugovor zoper zapisnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - dodatek za stalno pripravljenost
V tem primeru gre za notranji upravni nadzor in ne za klasični inšpekcijski postopek, kar nedvomno potrjuje tudi, da inšpektor ne more izreči ukrepov neposredno javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju, na katerega se ugotovitve oziroma izrečeni ukrepi neposredno nanašajo, temveč naloži delodajalcu, da odrejene ukrepe izvrši. Z izpodbijanim aktom torej ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice, zato tudi ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu.
Tožnica v tem upravnem sporu, ko izpodbija zapisnik z odločitvijo o ugovoru, ne varuje svojega pravnega položaja. Inšpektor je namreč odredil, da mora dekanja tožnice (kot njena predstojnica) izvršiti odrejene ukrepe, z izvršitvijo katerih pa se ne bo poseglo v tožničin pravni položaj. V primeru izvršitve teh ukrepov se bo poseglo v pravni položaj javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožnici, za katere je bilo konkretno (poimensko) ugotovljeno, da so neupravičeno prejemali dodatek za stalno pripravljenost in (tudi) tistih javnih uslužbencev, ki sicer niso bili pregledani v okviru tega inšpekcijskega nadzora, in so prejemali dodatek za stalno pripravljenost, pa jim ta glede na ugotovitve inšpektorja ni pripadal, saj je bilo za te javne uslužbence ugotovljeno, da so prejeli preveč izplačane zneske plač in jih morajo zato vrniti - ali na podlagi dogovora, sklenjenega z delodajalcem, torej tožnico, oziroma v primeru nesklenitve dogovora v sodnem postopku, po tem ko bo delodajalec (tožnica) vložil tožbe zaradi vračila celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito izplačano plačo. Tisti javni uslužbenci, ki na sklenitev dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov plač ne bodo pristali, pa bodo lahko v sodnem postopku pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavljali nepravilnost ugotovitev in nezakonitost izrečenih ukrepov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
ZUP člen 224, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 155, 155/1, 156, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal veljaven izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega je razvidno, da je postal izvršljiv dne 30. 9. 2008.
V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na klavzulo izvršljivosti izvršilnega naslova sodišče dodaja, da se v postopku izvršbe izterjuje neplačana obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni mogoče (in davčni organ za to tudi ni pristojen) posegati v izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč izvršilnega naslova, del katerega je tudi potrdilo o izvršljivosti, ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).
upravni postopek - zahtevek stranke - zahtevek za določitev obratovalnega časa - subjektivna in objektivna določenost zahtevka
Vsak zahtevek v upravnem postopku, torej tudi zahtevek za določitev obratovalnega časa, mora biti določen v subjektivnem in objektivnem smislu. To pomeni, da morajo biti v zahtevku opredeljene stranke, na katere se zahtevek nanaša, v zahtevku pa mora biti tudi določeno, kaj vlagatelj zahtevka zahteva in dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vse te elemente je vseboval tudi obrazec za prijavo obratovalnega časa, ki ga je vložil tožnik - naslovil ga je na toženo stranko, ki je o zahtevku, kot pristojni upravni organ, odločala. Res je sicer, da je tožnik prijavo razporeda obratovalnega časa vpisal pod tč. 1 v obrazcu, torej kot redni obratovalni čas, kar pa ne pomeni, da je tožeča stranka s tem, ko je z izpodbijano odločbo odločila, da lahko posluje v podaljšanem obratovalnem času do 23.00 ure odločila o nečem, česar tožnik ni zahteval. Objektivna določenost zahtevka namreč pomeni, da je odločujoči organ dolžan presojati zahtevek po njegovi vsebini, kar je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi storila.
ZUP člen 180, 180a, 180a/4, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
davčna izvršba - izvršba nedavčne denarne obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - sprememba potrdila
Po določbi četrtega odstavka 180.a člena ZUP, lahko stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo o izvršljivosti (v konkretnem primeru gre za potrdilo o izvršljivosti odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bilo izdano na podlagi 180. člena ZUP) ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Zato lahko zahteva spremembo potrdila. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino (četrti odstavek 180.a člena ZUP). Tožena stranka je glede na navedeno predlog tožeče stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti neutemeljeno štela kot pritožbo zoper izvršilni naslov, ki je, kot je med tožečo in toženo stranko nesporno, postal dokončen in pravnomočen.