zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Nepravilno je stališče prvostopnega organa, da se je ob upoštevanju Odloka o odpravi in razveljavljanju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku, na tej podlagi, ex lege vzpostavilo lastninsko stanje, kakršno je bilo pred okupacijo. Navedeno stališče je napačno ne glede na dejstvo, da so tudi povojni organi, v postopku podržavljenja premoženja A.A., šteli obravnavane nepremičnine za njegovo last, čeprav je bilo formalno vknjiženo kot last B., kot izhaja iz začasne odredbe Narodne vlade za Slovenije, Ministrstva za gozdove št. 2216/2 z dne 7. 10. 1945, o uvedbi začasne uprave, ki se je na podlagi sklepa Okrajnega narodnega sodišča v Mariboru, Dn št. 361/45 z dne 16. 10. 1945, zaznamovala v zemljiški knjigi tudi pri nepremičninah vl. št. 73, 80 in 91 k.o. …. Namreč, na podlagi ZRP je bil predviden postopek pridobitve oziroma vrnitve lastnine bivšim lastnikom, torej aktivno ravnanje lastnika. Lastnik je za vrnitev lastninske pravice moral vložiti zahtevo na pristojno sodišče (zadnji stavek prvega odstavka 1. člena ZRP določa, da naj se za vrnitev imovine lastnik obrne na pristojno sodišče). Avtomatizma ni bilo.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Sklepov o vračilu neupravičeno prejete BPP ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem tudi ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena ZUP.
pravice pacientov - nepravilen pregled pacienta - zahteva za izplačilo odškodnine - zavrženje vloge
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih inštrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - nenormalna oziroma umetna raven cene za delnico - zakoniti poslovni razlog - kazalniki tržne manipulacije
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora toženka o tem konkretno opredeliti, kar je v obravnavanem primeru tudi storila.
Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.
Uredba komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo člena 87 in 88 Pogodbe člen 3, 3-2, 3-3. ZIPRS1314 člen 29. URS člen 26.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pojem majhnih in srednje velikih podjetij - usklajeno delovanje - povezana podjetja - pravni interes
Iz priloge I Uredbe komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 izhaja, da morata podjetji kumulativno izpolnjevati več pogojev, da ju je moč opredeliti kot povezani podjetji, in sicer večinsko lastništvo ene ali več fizičnih oseb v obeh podjetjih, njihovo skupno delovanje ter delovanje na istih upoštevanih trgih ali na skupnih trgih.
Presoja usklajenega, skupnega delovanja terja podrobnejšo analizo pravnih in ekonomskih odnosov med fizičnimi osebami v domnevno povezanih podjetjih, le na tak način je mogoče ugotoviti ali te dejansko (lahko) vplivajo na poslovne odločitve v podjetjih.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - potrdilo o poreklu blaga - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga
Podatki v potrdilu o poreklu so napačni ali neresnični takrat, ko je dokazano, da je izdaja nepravilnih potrdil o poreklu nastala zaradi napačnih informacij, ki jih je carinskemu organu navedel izvoznik in ko je dokazano, da so se carinski organi zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ne ustreza pogojem, ki so določeni za upravičenost do preferencialne obravnave. Ni torej dovolj, da se izkaže, da so podatki objektivno nepravilni, pač pa mora biti tudi izkazano, da se je carinski organ zavedal ali bi se vsaj moral zavedati te njihove nepravilnosti.
Tožnik ni zadostil svojemu delu dokaznega bremena. V konkretnem primeru ni možna prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko niti na sodišče, saj tožnik, kot rečeno, za svoje trditve ni ponudil niti predložil prav nobenega dokaza. V nasprotju s tožbenimi trditvami pa iz podatkov v listinah predmetnega (upravnega) spisa, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, izhaja nenazadnje tudi iz tožnikove vloge z dne 8. 12. 2015, da je sporno volišče splošno in da je znano tudi samemu tožniku, kar je razvidno iz besedila njegove vloge.
CZS člen 24, 78, 220, 220/2, 220/2-b. ZUP člen 8, 10.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - merila za določitev porekla blaga ob njegovi predelavi - načelo materialne resnice - prosta presoja dokazov
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da je ugotovitve Evropskega urada za boj proti goljufijam mogoče šteti le za enega izmed dokazov v postopku, kar pomeni, da bi morala biti dokazna vrednost tega dokaza ocenjena v povezavi z drugimi dokazi.
Neraziskano je ostalo, kakšen je bil končni namen uvožene kovine, četudi je Sodišče EU v sodbi št. C-373/08 opozorilo, da je pri odločanju o tem, ali je ob predelavi in obdelavi silicijeve kovine prišlo do spremembe značilnosti silicija, treba upoštevati objektivno in dejansko razlikovanje med osnovnim in predelanim proizvodom in namenom silicija, ki se, prav zaradi različne čistosti in tudi namembnosti, razvršča v dve tarifni podštevilki.
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje, svojo odločitev pa v celoti oprla le na ugotovitve OLAF-a. Svoje odločitve, zakaj je tem ugotovitvam dala težo pred ostalimi dokazi, ni ustrezno obrazložila in je zatorej ni mogoče preizkusiti (1. odstavek 214. člena ZUP), kar pomeni kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zapuščinski postopek - obrazložitev odločbe
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba poiskati in v odločbi utemeljiti ravnovesje med načelom enakopravnega uresničevanja pravice do sodnega varstva in konkretno življenjsko situacijo, torej v konkretnem primeru tudi sposobnostjo tožnika, da svojo dedno izjavo in izjavo o razglašenih oporokah pred razpravljajočim sodnikom poda tako, da bo izražala njegovo pravo voljo in bo s tem lahko zaščitil svoje interese.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek tožeče stranke je v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnila, saj se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja ni bila dolžna opredeljevati do ostalih pogojev za dodelitev BPP.
ZMR-2 člen 10, 10/1, 10/2, 10/3, 11, 13. ZUP člen 6, 207, 207/1, 222, 222/1.
morsko ribištvo - dovoljenje za gospodarski ribolov - prenehanje veljavnosti dovoljenja - sprememba podatka na dovoljenju - molk organa
Upravni organ je preuranjeno izdal izpodbijano odločbo, saj za njeno izdajo niso bili izpolnjeni pogoji in je ta zato nezakonita. V predmetnem postopku je upravni organ odločal na podlagi ZMR-2, ki v drugem odstavku 10. člena določa, da se novo dovoljenje ne izda, če število že izdanih dovoljenj presega določene ribolovne možnosti. V tretjem odstavku 10. člena pa je določeno, da se dovoljenja izdajajo po časovnem zaporedju prispelih vlog. Gre za specialnejše določbe glede na ZUP, ki razveljavljajo splošnejše (lex specialis derogat legi generali), zato upravni organ ne bi smel vloge za izdajo dovoljena zavrniti, glede na nesporno ugotovitev, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za gospodarski ribolov iz prvega odstavka 11. člena ZMR-2.
Določbo šeste alineje prvega odstavka 13. člena ZMR-2, po kateri sprememba podatkov na dovoljenju za gospodarski ribolov povzroči prenehanje veljavnosti slednjega, je treba razlagati ob upoštevanju uveljavljenih metod razlage in namena zakonodajalca, posebej za vsak podatek na dovoljenju ločeno.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožba nepopolna in nerazumljiva, je sodišče tožnika pozvalo, da v določenem roku 7 dni odpravi pomanjkljivosti. Tožnik, ki je poziv prejel 17. 12. 2015, v danem roku tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom in se že od 27. 12. 2015 v azilni dom ni več vrnil. To po mnenju sodišča pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 53/3, 155, 155/4, 155/4-3. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevanten predpis - poseg v pričakovane pravice
Način odmere koncesnine je predmet normativnega, ne pa pogodbenega urejanja, kar obenem posledično vodi do zaključka, da ni mogoče slediti trditvi tožeče stranke, da pomeni uporaba sedaj veljavne Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo za določitev višine koncesnine retroaktivno uporabo predpisov.
Sprememba vrednosti točke ne pomeni posega v položaj tožeče stranke do te mere, da bi pomenila izgubo na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Sodišče zato meni, da ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je prišlo do posega v njene pričakovane pravice s tem, ko se je koncesnina odmerila po sedaj veljavnih pravilih.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zastaranje terjatve za povračilo stroškov - začetek teka zastaralnega roka
ZBPP ne določa zastaralnega roka za uveljavljanje terjatve tožene stranke do tožnice v višini razlike med založenimi zneski iz brezplačne pravne pomoči in zneski, ki jih je moral po sodbi povrniti A.A. Zato je treba upoštevati splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok.
Začetek teka zastaralnega roka je vezan na dan pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških pravdnega postopka. S tem trenutkom preide na Republiko Slovenijo tako pravica, da stroške, ki jih je odmerilo sodišče, izterja od nasprotne stranke, kot tudi pravica, da razliko med temi stroški in dejansko izplačanimi stroški iz brezplačne pravne pomoči izterja od upravičenca do brezplačne pravne pomoči, kolikor so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
upravni spor - poseg v človekove pravice - ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije - varstvo integritete in preprečevanje korupcije - kršitev ustavnih pravic - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče se strinja s tožnico, ki toženi stranki po mnenju sodišča utemeljeno očita, da je bilo v ustavne pravice tožnice poseženo zaradi kršitve prepovedi samovoljnega oziroma arbitrarnega vodenja postopka tožene stranke, in sicer zaradi kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave s tem, ko je bil ob razgovoru na KPK tožnici podan napačen in zavajajoč pravni pouk o njenem pravnem položaju v postopku, saj tudi podatki v listinah predloženega upravnega spisa potrjujejo tožbene navedbe, da je v tedaj danem pravnem pouku tožnici na razgovoru pri toženi stranki izostal pravni pouk v delu, ki zadeva privilegij zoper samoobtožbo, kar je razvidno konkretno iz zapisa navedenega razgovora na sedežu KPK, ki ga je skupaj s preostalimi upravnimi spisi predložila sama tožena stranka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes
Glede na to, da je tožeča stranka s svojo vlogo uspela, saj je bilo z izpodbijano odločbo ugodeno njeni prošnji za dodelitev BPP, si s tožbo ne more izboljšati svojega položaja, spremenjene okoliščine (umik predloga za dodelitev BPP) pa so nastopile po izdaji izpodbijane odločbe, zato je sodišče tožbo tožeče stranke v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - okoljevarstveno dovoljenje - obstoječa naprava - nova naprava
Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je pravno pomembno le vprašanje, ali je treba predmetno napravo obravnavati kot novo ali kot obstoječo. Toženka je to ugotovila, svoje ugotovitve ustrezno obrazložila, tožnik pa jih po vsebini niti ne izpodbija. Po teh ugotovitvah obravnavana naprava pomeni novo napravo, uporaba prehodnega režima iz 172. člena ZVO-1 pa je po izrecnem in nedvoumnem besedilu te določbe vezana na izključno obstoječe naprave. Tožnik bi torej lahko uspešno zahteval uporabo tega režima izključno v primeru, če bi izpodbil ugotovitve toženke o tem, da gre za novo napravo, česar ni storil.