Naslovnik pošiljke ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve, da je sodno pisanje prevzel pooblaščenec neke druge pravne osebe, ne pa njen pooblaščenec, kot je izhajalo iz poštne povratnice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve, da je del blaga upniku vrnil, del pa reklamiral, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove, ne katero blago je upniku vrnil ne kdaj ga je vrnil, v zvezi s podano reklamacijo pa ne katero blago je reklameral, kdaj in komu ga je reklamiral niti kako in glede kakšnih napak. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil niti predlagal nobenega dokaza. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZTPDR člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
res iudicata - reparacijski zahtevek
Ne gre za odločanje o že razsojeni stvari, če je delavec po pravnomočni odločbi, s katero je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, vložil tožbo zaradi plačila reparacije, v kateri je specificiral zahtevek po višini, ker po prvotni sodbi delodajalec ni izpolnil opisnega zahtevka.
ZZ člen 32, 36. ZPP (1977) člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZTPDR člen 84, 84.
stranska intervencija - izpodbijanje
Izbrani kandidat ima lahko v individualnem delovnem sporu, v katerem neizbrani kandidat izpodbija izbiro delodajalca med prijavljenimi kandidati, položaj stranskega intervenienta na strani tožene stranke.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti njene pripombe, na pa zavrniti izvedbe tega dokaza, ker tožnica ni bila pripravljena založiti predujma za dopolnitev mnenja.
verodostojna listina - listina - predlog za izvršbo - plačilni nalog - overovitev podpisa - začasna odredba - neznatna škoda
Po zakonu overjena zasebna listina je verodostojna listina v smislu 23. čl. ZIZ samo, če je na listini overjen podpis zavezanca. Kot škodo, ki utegne nastati dolžniku z začasno odredbo, je treba razumeti vsako zmanjšanje premoženja ali preprečitev njegovega povečanja, ki bi ga utegnil dolžnik pretrpeti z izdajo začasne odredbe, četudi bi se morda pozneje izdaja le-te upravičila, ne pa samo kot pravno nedopustno škodo.
Taksna obveznost za vlogo nastane, ko se vloga izroči sodišču, zato je upnik dolžan plačati sodno takso za vloženi predlog za izvršbo, četudi ga je pozneje morda umaknil.
Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo zavrnitev predloga za odlog izvršbe. Zato je izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusilo le glede kršitev, ki jih sodišče druge stopnje preizkusi po uradni dolžnosti.
Tako ZPPOLS kot ZLPPOD predpisujeta spremembo družbenega kapitala v državno lastnino, s tem, da je po prvem družbeni kapital v celoti ali delno v lasti sklada, torej posredno v lasti države, medtem ko je po ZLPPOD na podlagi 3. člena Republika Slovenija lastnik družbenega kapitala. Po 3. odst. 65. člena ZZLPPO se še vedno uporablja 1. odst. 25. H člena ZPPOLS. Slednji pa daje aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se po splošnih pravilih obligacijskega prava izpodbija pravna dejanja iz 48. ali 48.a člena ZLPP, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja premoženja družbe in pravico zahtevati povrnitev škode, od dneva vpisa v sodni register vsakemu delničarju oziroma družbeniku. Premoženje, ki je olastninjeno, od dneva trenutka vpisa v sodni register varuje družbenik oziroma delničar sam. Najkasneje z dnem vpisa v sodni register, (čeprav je že z dnem uveljavitve ZLPPOD) na podlagi 3. člena ZLPPOD Republika Slovenija postala lastnica družbenega kapitala, je DP izgubil aktivno legitimacijo za vložitev tožb v zvezi z varovanjem družbene lastnine.
V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.
Za zahtevek iz naslova oškodovanja podjetja v lasti SRD-a sta aktivno legitimirana tako SRD, ki odškodninsko tožbo vloži v imenu in na račun oškodovanega podjetja, kot družbeni pravobranilec. Torej je pravno zmoten tudi tisti zaključek prvostopnega sodišča, po katerem bi Družbeni pravobranilec RS moral predmetne zahtevke uveljavljati na račun SRD-a.
Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel dejstva in predložil dokaze, ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, s čimer je svoj ugovor v celoti obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
ZOR člen 327, 327/1, 327, 327/1. ZNP člen 168, 168/1, 170, 168, 168/1, 170.
sodni depozit
Predlagatelj mora navesti razloge, zaradi katerih polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati. Ne presoja pa sodišče v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita, ali predmet, katerega položitev predlaga, pomemi pravilno izpolnitev obveznosti iz materialnopravnega razmerja.
Dejstvo, ali je upnik na rubež pristopil ali ne, je nepomembno spričo dejstva, da je dolžnik neznan na naslovu, kjer naj bi se rubež opravil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po 3. odst. 82. člena ZIZ.
Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.
ZKP člen 370, 370-4, 383, 383/1, 370, 370-4, 383, 383/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Glede na določbo prvega odstavka 383. člena ZKP, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb v katerih državni tožilec izraža pomisleke v zvezi z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da je obdolženec očitano mu kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče storil v krivdni obliki nezavestne malomarnosti (ob tem, da je državni tožilec v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog iz 4. točke 370. člena ZKP in predlagal le spremembo izpodbijane sodbe v odločbi o kazenski sankciji), ni moglo opredeljevati.