vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - obravnava
Vloga, ki je sestavljena v tujem jeziku ni razumljiva. Šele ko je vloga razumljiva, (sestavljena v jeziku v katerem sodišče posluje) je mogoča presoja, ali je sestavljena v obliki, ki omogoča njeno obravnavo kot tožbe. Z nerazumljivo vlogo se pravdni postopek ne začne. S tem ko sodišče ni upoštevalo vloge pritožnika za oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je podal v roku za popravo vloge (ni pa vloge prevedel), ni prekršilo pravil postopka.
SZ člen 156, 156/1, 159, 159/2, 156, 156/1, 159, 159/2.
ZSR - sklenitev najemne pogodbe
Lastnik stanovanja in dosedanji imetnik stanovanjske pravice sta dolžna v šestih mesecih od uveljavitve Stanovanjskega zakona uskladiti določila sklenjene pogodbe po Zakonu o stanovanjskih razmerjih z določili Stanovanjskega zakona. Dokler najemna pogodba ni sklenjena, se uporablja za ureditev medsebojnih razmerij Zakon o stanovanjskih razmerjih.
Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.
Če dolžnik izvršitelju pogodbe, na kateri se naj zaznamuje predznamba zastavne pravice ni izročil, rekoč, da je nima, mu ni mogoče izreči denarne kazni. Pogoj za kaznovanje bi namreč bil, da dolžnik pogodbo ima, pa je noče izročiti.
Če je sodišče ugotovilo, da je bilo delo za toženo stranko opravljeno in če na podlagi izvedenih dokazov ni moglo ugotoviti, kakšna je bila med strankama dogovorjena cena za opravljene storitve, je bilo dolžno skladno z 2. odst. 623. čl. ZOR samo presoditi in določiti vrednost opravljenega dela.
ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 26. ZIZ člen 191, 191.
pravnomočnost - pravnomočnost odločbe - pridobitev lastninske pravice - državni organ - domik - pravni posel - soglasje strank
Sklep nepravdnega sodišča je pravnomočen, na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov pa je sodišče vezano. Sodne odločbe se izpodbijajo v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi v rokih, ki jih določa procesni zakon, zato v tem postopku ni mogoče niti kot predhodno niti kot glavno vprašanje ugotavljati veljavnosti ali zakonitosti sklepa nepravdnega sodišča. Domik na dražbi v postopku izvršbe in zavarovanja je odločba državnega organa, s katero se pridobi lastninska pravica (2. odst. 20. čl. ZTLR) in pomeni za kupca (najboljšega ponudnika) originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Vendar pa sam domik ne pomeni nujno dokončno pridobitev lastninske pravice, temveč je v obsegu, kot ga določa zakon, lahko ta pridobitev pogojna, med drugim tudi zaradi tega, ker kupec v določenem roku ne položi kupnine (191. čl. ZIZ). Soglasja, danega v skladu procesnimi pravili in za potrebe tekočega postopka, ni mogoče šteti za izjavo volje v smislu obligacijskopravnih predpisov, ki urejajo pogodbena razmerja, temveč kot izjave strank v tem postopku, katerega končni cilj je izdaja odločbe. S takšnimi - četudi skladnimi izjavami - zato ne nastane pogodba.
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela zaslišanja strank - denarna odškodnina - duševne bolečine - razžalitev časti in dobrega imena
I. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je nezakonitost ravnanja sodišča. Če te ni, tudi omenjene kršitve ni. II. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, katere pravno priznana oblika so tudi pretrpljene bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, predstavlja oškodovancu zadoščenje, satisfakcijo. S prisojenim denarnim zneskom se oškodovancu omogoči, da si z njim pridobi zadovoljstvo v življenju, s katerim bi si, kolikor je to le mogoče, ublažil trpljenje zaradi razžalitve. Kaj bo oškodovanec storil s prisojenim denarnim zneskom, torej kakšno zadovoljstvo si bo z njim pridobil, pa je stvar njegove odločitve.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
ustavitev izvršbe - neudeležba upnika na rubežu - vročanje pooblaščencu
V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. Iz podatkov v spisu izhaja, da ima upnica v izvršilnem postopku pooblaščenca. Zato bi moral izvršitelj o času in kraju rubeža upnico obvestiti preko njenega pooblaščenca. Iz fotokopije povratnice, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da je bilo obvestilo o rubežu poslano na naslov upnice in ne njenega pooblaščenca; vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Ker torej upnica ni bila pravilno obveščena o času in kraju rubeža, dejstvo, da se upnica rubeža ni udeležila, ne more povzročiti posledice iz tretjega odstavka 82. člena ZIZ, to je ustavitve izvršbe.
Ob ugotovitvi, da je bil upravnik - tožeča stranka seznanjena z odpovedjo pogodbe o upravljanju in da se je odpovedni rok iztekel s 30.4.1997, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki od tedaj dalje (sporni pa so izdatki upravnika in stroški upravljanja v mesecu juniju 1997) nista bili več v pogodbenem razmerju, kar je upravnik glede na prejeta obvestila tudi vedel. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno razloguje, da ob upoštevanju tega (211. čl. ZOR) ne pridejo v poštev določila o neupravičeni pridobitvi. Tudi sklicevanje na nujnost izvedbe dimnikarskih storitev ne pride v poštev. Te storitve so res obvezne, tožeča stranka pa ni izkazala, do so bile tudi nujne - torej, da tega posla ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist (220. čl. ZOR).
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL45072
ZD člen 200. ZIZ člen 272. ZTLR člen 3, 18, 18/2, 36. EKČP člen 8, 8/1.
zavarovanje zapuščine - začasna odredba
Začasna odredba po določbah ZIZ je eden od načinov zavarovanja zapuščine, ki jih po določbi 200. člena ZD lahko sprejme zapuščinsko sodišče. Začasna odredba v zapuščinskem postopku je torej namenjena zavarovanju zapuščine. ZIZ v 273. členu sicer res le primeroma našteva vrste začasnih odredb; sodišče pa sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Vendar pa se z začasno odredbo, s katero se dolžniku nalaga aktivno ravnanje v obravnavani zadevi ne dosega namena zavarovanja. Začasna odredba s takšno vsebino namen zavarovanja zapuščine nedvomno presega. Zato presega tudi domet in namen začasne odredbe.
Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik (določba prvega odstavka 24. člena ZIZ). Ker iz predlogu priloženega sklepa ne izhaja, da bi bil upnik J.P., predlagane izvršbe ni mogoče dovoliti. Sodišče prve stopnje je pri izdaji sklepa zmotno uporabilo določbo 24. člena ZIZ; saj je izvršbo dovolilo kljub temu, da ena od substančnih predpostavk za dovolitev izvršbe (stvarna legitimacija upnika) ni bila podana.
Pri presoji, ali je tožena stranka prodajo stanovanja pogojevala z vnaprejšnjim plačilom, kar je pogoj za prisojo obresti za vnaprejšnje plačilo, je potrebno ugotavljati, ali je imel tožnik kot kupec razen nakupa z vnaprejšnjim plačilom še drugo možnost sklenitve pogodbe, in sicer možnost nakupa stanovanja s plačilom kupnine ob prevzemu stanovanja.
ZOR člen 327, 327/1, 327, 327/1. ZNP člen 168, 168/1, 170, 168, 168/1, 170.
sodni depozit
Predlagatelj mora navesti razloge, zaradi katerih polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati. Ne presoja pa sodišče v nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita, ali predmet, katerega položitev predlaga, pomemi pravilno izpolnitev obveznosti iz materialnopravnega razmerja.
ZIZ člen 16, 16/1, 291, 16, 16/1, 291. ZPP člen 39, 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršbe
Vrednosti oz. višine terjatve v izvršilnem postopku ni mogoče določati po 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ampak po 9. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev v povezavi s 1. točko 16. čl. ZIZ, ki terjatev označuje kot pravico do denarnega zneska. Vrednost denarne terjatve predstavlja torej vrednost denarnega zneska, do katerega je upnik upravičen po sklepu o izvršbi. Ta pa obsega poleg glavnice tudi obresti, pravdne in izvršilne stroške.
Dejstvo, ali je upnik na rubež pristopil ali ne, je nepomembno spričo dejstva, da je dolžnik neznan na naslovu, kjer naj bi se rubež opravil. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev izvršbe po 3. odst. 82. člena ZIZ.