• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>
  • 41.
    VDS sklep in sodba Pdp 1074/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04052
    ZDR člen 118, 118/1, 118/2, 118, 118/1, 118/2.
    sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - materialno procesno vodstvo
    Ker ZDR v 1. in 2. odstavku 118. člena ZDR prepušča sodišču odločitev, da pogodba o zaposlitvi kljub nezakonitosti odpovedi preneha, mora sodišče, ki delavcu namesto reintegracije prizna odškodnino po pravilih civilnega prava, v okviru materialno procesnega sodstva poskrbeti, da stranka zahtevek za odškodnino postavi.

     
  • 42.
    VSC sodba Cp 1989/2006
    12.7.2007
    pogodbeno pravo
    VSC0001686
    OZ člen 526, 526.
    pogodba o leasingu - razveza pogodbe
    Ob razvezi pogodbe o finančnem leasingu se v zvezi z restitucijskimi zahtevki uporabljajo določila 526. člena Obligacijskega zakonika. Po teh pa so posledice razvezane pogodbe za leasingodajalca takšne, da mora leasingojemalcu vrniti prejete obroke in nujne stroške, ki jih je imel za stvar, obveznosti leasingojemalca pa takšne, da leasingodajalcu vrne stvar v stanju, v kakršnem je bila ob izročitvi njemu in da mu da povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.

     
  • 43.
    VSC sklep Cp 819/2007
    12.7.2007
    civilno procesno pravo
    VSC0001655
    ZPP člen 17, 22, 52, 17, 22, 52.
    krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - odločanje o ugovoru
    V primeru odločanja o toženčevem ugovoru krajevne nepristojnosti mora sodišče izhajati iz tega, da se pristojnost sodišča presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

     
  • 44.
    VSL sklep IV Cp 2998/2007
    12.7.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL53834
    ZPP člen 18, 18/3, 18, 18/3. ZMZPP člen 73, 89, 73, 89.
    pristojnost sodišča republike slovenije - navezne okoliščine - otrok nezakonito odpeljan
    Pristojnosti slovenskega sodišča pa ni mogoče vezati na navezne okoliščine, ki so nastale v posledici in času protipravnega ravnanja stranke, ki se na njih sklicuje.

     
  • 45.
    VSC sklep I Ip 588/2007
    12.7.2007
    civilno procesno pravo
    VSC0001658
    ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/6, 343, 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/6, 343.
    pritožba - nepristojnost sodišča - pravočasnost
    Pritožba dolžnika, ki ni laična fizična oseba, ampak zavod ni pravočasno vložena, če jo je dolžnik vložil v času pritožbenega roka pri sodišču druge stopnje, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka.

     
  • 46.
    VSC sodba Cp 1176/2006
    12.7.2007
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSC0001652
    ZOR člen 178, 178/2, 192, 178, 178/2, 192. ZVCP člen 21, 21/2, 21/3, 27, 27/1, 116, 21, 21/2, 21/3, 27, 27/1, 116.
    regres - alkohol - prometna nesreča - deljena odgovornost
    Če oba voznika v prometni nesreči udeleženih vozil kršita cestnoprometne predpise glede položaja vozil na cesti in dovoljene hitrosti, eden od njiju pa vozi tudi pod vplivom alkohola nad dovoljeno stopnjo in je tudi ta kršitev v vzročni zvezi s prometno nesrečo, je odgovornost slednjega za nastanek prometne nesreče večja.

     
  • 47.
    VDSS sodba Pdp 1359/2006
    12.7.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005587
    ZDR člen 12, 75, 88, 88/1, 88/1-1, 109.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delovnega razmerja – pogodbeno določilo – ničnost
    Delavcu lahko delovno razmerje preneha le na način, določen z zakonom, in ne na način, določen s pogodbo o zaposlitvi. Kljub temu na odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je podala tožena stranka, ne vpliva dejstvo, da je pogodbeno določilo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi nično.
  • 48.
    VSL sklep I Cpg 655/2007
    12.7.2007
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - SODNI REGISTER
    VSL06563
    ZSReg člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 212, 225, 212, 225.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
    Ker morata biti oba pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost obstoja terjatve skladno s 1. odst. 272. člena ZIZ in ena izmed predpostavk naštetih v 2. odst. 272. člena ZIZ, podana kumulativno, ugotovitev pomanjkanja predpostavk predpisanih v 2. odst. 272. člena ZIZ pomeni (da je pravilen izpodbijani sklep prvostopnega sodišča), da niso izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.

    Neposredne pravne podlage za vpis zaznambe spora ne dajeta niti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), niti Zakon o sodnem registru (ZSReg).

    Sodni register kot zemljiška knjiga sta javni knjigi, ki sta namenjeni vpisu pravno pomembnih dejstev v pravnem prometu (sodni register, glej 2. odst. 2. člena ZSReg) oziroma o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljiška knjiga, 1. člen ZZK-1).

    Ker tožeča stranka predlaga prenehanje vknjižene pravice na poslovnem deležu drugotožene stranke, je smiselno prvostopenjsko sodišče uporabilo določbo 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1, tudi za vpisani poslovni delež v sodnem registru.

     
  • 49.
    VSC sklep I Cp 104/2007
    12.7.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001682
    ZIZ člen 37, 37.
    smrt stranke - prekinitev postopka - izvršilni postopek
    Smrt stranke ima za posledico prekinitev izvršilnega postopka.

     
  • 50.
    VDS sklep Pdp 826/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04086
    ZPP člen 19, 19/1, 195, 19, 19/1, 195. ZDSS-1 člen 5, 5/2, 5, 5/2.
    stvarna pristojnost - odškodnina za nesrečo pri delu - zavarovalnica in delodajalec - navadno sosporništvo
    Pri navadnem sosporništvu, za kar gre v odškodninskem sporu, v katerem nastopata tožena zavarovalnica in zavarovanec (delodajalec) kot solidarna zavezanca, je vsak od njiju samostojna stranka, tako da njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugemu, zaradi česar je za posameznega sospornika lahko različen tudi zaključek postopka na prvi stopnji kot posledica dispozitivnega akta, ki ga drugi sospornik ne opravi (umik tožbe, sodna poravnava, sodba na podlagi prepoznave). Tako ravnanje sospornika ima lahko za posledico tudi spremembo stvarne pristojnosti sodišča.

    Delavec lahko pred delovnim sodiščem toži oba, delodajalca in zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost. Vendar pa, če kasneje v postopku tožnik tožbo zoper delodajalca umakne, ali kako drugače zaključi postopek zoper njega, delovno sodišče s tem izgubi pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo zoper zavarovalnico, ki je zaradi takega procesnega dejanja tožnika izgubila položaj sospornika.

     
  • 51.
    VDS sklep Pdp 475/2007
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04091
    ZPP člen 278, 278/1, 318, 278, 278/1, 318.
    zamudna sodba - neobrazložen odgovor na tožbo
    Če sodišče ugotovi, da odgovor na tožbo ni obrazložen, nastopi zakonska presumpcija, da se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen in nastopijo pogoji za izdajo zamudne sodbe po določilih 318. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ne izdaja posebnega sklepa o tem, da se šteje, da odgovor na tožbo ni bil vložen, s pravico do pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva, vprašanje podanosti pogojev za izdajo zamudne sodbe pa se presoja v okviru preizkusa zakonitosti zamudne sodbe.

     
  • 52.
    VDS sodba in sklep Pdp 1348/2006
    12.7.2007
    delovno pravo
    VDS04061
    ZDR člen 131, 131/1, 131/2, 161, 131, 131/1, 131/2, 161.
    regres za letni dopust - bolniški stalež
    Delavec ima pravico do regresa za letni dopust tudi v primeru, če letnega dopusta ne koristi, ker je v bolniškem staležu.

     
  • 53.
    VSK sklep I Ip 528/2007
    11.7.2007
    PRAVO DRUŽB
    VSK0003527
    ZGD člen 578, 580, 578, 580. ZFPPod člen 27, 37, 27, 37.
    odgovornost družbenikov - pogodbena organizacija združenega dela - izbris iz sodnega registra
    1. Dejstvo je, da se POZD IPPI ni organiziral v skladu z določbami takrat veljavnih predpisov, vendar to ne pomeni, da je POZD IPPI prenehal obstajati kot gospodarski subjekt vse do njegovega izbrisa iz sodnega registra, do česar je prišlo na podlagi 1. odst. 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod.

    2. Z izbrisom je na podlagi določbe 4. odst. 27. člena ZFPPod prešla odgovornost za obveznosti POZD na njegove ustanovitelje.

     
  • 54.
    VSL sklep I Cpg 507/2007
    11.7.2007
    civilno procesno pravo
    VSL0007682
    ZPP člen 154, 154/1, 156, 159, 159/1, 154, 154/1, 156, 159, 159/1. OZ člen 197, 1050, 197, 1050.
    sodna poravnava - pravdni stroški stranskega intervenienta - povračilo pravdnih stroškov stranskega intervenienta
    Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.

     
  • 55.
    VSL sklep I Cp 7083/2006
    11.7.2007
    DEDNO PRAVO
    VSL52848
    ZD člen 84, 84/1, 84/2, 84, 84/1, 84/2.
    oporoka - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - razlaga oporoke - volja oporočitelja
    Ustanova oporoke je izraz svobode testiranja, izraz svobode oporočiteljeve volje, zato ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem, ki pride v poštev šele, ko in če oporoke ni oziroma ta iz takšnega ali drugačne razloga ni veljavna. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so oporočna določila (glede predmetov/obsega zapuščine) nejasna, med dediči pa ni soglasja o tem, katere parcelne številke je imela oporočiteljica v mislih, zato je zaključilo, da je oporoka nična ter dediščino razdelilo na podlagi zakonitega dedovanja. Tak zaključek prvostopenjskega sodišča je po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pogoj določenosti ali vsaj določljivosti (ugotovljivosti) vsebine oporoke velja tudi glede predmetov dedovanja oziroma glede obsega zapuščine, vendar je vsebina oporoke nedoločljiva (šele), če se je tudi s sredstvi razlage na da ugotoviti. Sodišče prve stopnje materialnih določb razlagi oporoke ni uporabilo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

     
  • 56.
    VSL sodba in sklep I Cp 6421/2006
    11.7.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL52849
    ZOR člen 122, 122/1, 122/2, 122, 122/1, 122/2. ZPP člen 216, 216. OZ člen 101, 101/1, 101/2, 101, 101/1, 101/2.
    sponzorska pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - exceptio non adimpleti contractus - prosti preudarek
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba s strani tožeče stranke ni bila v celoti realizirana, volje, da bi ta del svoje pogodbene obveznosti izpolnila, pa pri tožeči stranki očitno ni, poleg tega pa je tudi že iztekel s rok, za katerega je bila pogodba sklenjena in med strankama tudi ni več interesa za sodelovanje, ki je bit sponzorske pogodbe, zato je ravnalo pravilno in upoštevalo ugovor tožene stranke o (delno) neizpolnjeni pogodbi (exceptio non adimpleti contractus).

    V primerih, ko nista obe obveznosti pogodbenih strank izraženi v denarju oziroma kadar se ene od obveznosti ne da (enostavno) denarno ovrednotiti, se sodišče pri tehtanju, v kolikšnem delu je bila obveznost te stranke izpolnjena, in primerjavi pogodbenih obveznosti obeh strank sooči s težavo. Ob tem mu je v pomoč (dokazno) pravilo o t. i. prostem preudarku, zapisano v 216. členu ZPP. Ta določba omogoča sodišču, če ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine/denarnega zneska/nadomestnih stvari, pa se te višine ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, da odloči po prostem preudarku. Zakon torej v primerih, ki jih navaja, pooblašča sodišče, da višino škode/obveznosti ugotovi brez dokazovanja, vendar sodišče pri odločanje ne sme ravnati samovoljno, temveč mora svojo odločitev utemeljiti na podlagi splošnih življenjskih izkušenj. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dejanske okoliščine primera upravičujejo uporabo določbe 216. člena ZPP, saj je določba namenjena ravno tovrstnim primerom, obenem pa je svojo odločitev o "teži", ki jo je podelilo posameznim obveznostim tožene stranke, prepričljivo obrazložilo.

     
  • 57.
    VSL sklep I Cp 1559/2007
    11.7.2007
    DEDNO PRAVO
    VSL52141
    ZD člen 128, 128. ZSV člen 129, 129/1, 129/3.
    omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju.
    Za omejitev dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju (128. člen ZD) gre v primeru, ko je prejemnik pomoči pokojni in ne tisti še živeči, ki je bil dolžan zapustnika preživljati, pa tega v celoti ni zmogel in je zato zaprosil za doplačilo oskrbnine.

     
  • 58.
    VSL sklep I Ip 2364/2007
    11.7.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51771
    ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 17. ZUP člen 137, 288, 289, 137, 288, 289.
    dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - izvršilni naslov - sodna izvršba
    Dogovor o preživnini, sklenjen pred CSD po 130. členu ZZZDR je izvršilni naslov za sodno izvršbo tudi po noveli ZZZDR-C.

     
  • 59.
    VSL sklep I Cpg 587/2007
    11.7.2007
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL07638
    ZNP člen 19, 19. ZGD-1 člen 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2, 386, 386/2, 388, 388/1, 388/2.
    sodno imenovanje revizorja - nepravdni postopek - pravni interes delničarja ali družbenika
    V obravnavanem nepravdnem postopku gre za sodno imenovanje revizorja po predlogu glavnega delničarja v družbi T. d.d. zaradi predpisanega postopka izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe s prenosom delnic proti plačilu denarne odpravnine. Po 2. odstavku 386. člena ZGD-1 mora glavni delničar pripraviti za skupščino pisno poročilo, v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine, primernost slednje, ki jo glavni delničar ponuja, pa mora pregledati eden ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenuje sodišče. Sodno imenovanje revizorja je torej v funkciji preveritve primernosti po glavnem delničarju ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem. Morebitna kršitev postopka imenovanja revizorja po presoji pritožbenega sodišča na pravni položaj pritožnikov nima nobenega vpliva, saj po izrecni določbi 1. odstavka 388. člena ZGD-1 sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. ZGD-1 torej manjšinskim delničarjem izrecno odreka pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine v primeru neprimernosti denarne odpravnine, nepravilnosti ponudbe ali če sploh odpravnina ni ponujena. Iz tega pa logično sledi, da manjšinskemu delničarju tudi odreka pravni interes v sodnem postopku imenovanja revizorja po predlogu glavnega delničarja. ZGD-1 namreč v 2. odstavku 388. člena manjšinskim delničarjem nudi za zgoraj omenjene primere učinkovito pravno sredstvo, da predlagajo, naj sodišče določi primerno odpravnino. V kolikor pa pritožnika menita, da bi jima bilo z intervencijo oziroma udeležbo v tem nepravdnem postopku olajšano dokazovanje neprimernosti ponujene denarne odpravnine v postopku po 2. odstavku 388. člena ZGD-1, torej da si zagotovita določene procesne prednosti v drugem postopku, pa pravni red takega pravnega interesa ne priznava.

     
  • 60.
    VSC sklep II Ip 724/2007
    11.7.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0001645
    ZIZ člen 260, 260. SPZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2. ZZK-1 člen 8, 8.
    predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - skupna lastnina
    Zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičnini, ki je po podatkih v zemljiški knjigi v skupni lasti druge dolžnice in tretjih oseb, ki niso stranke tega izvršilnega postopka, ni mogoče dovoliti, saj na skupni lastnini deleži skupnih lastnikov niso vnaprej določeni in deleža druge dolžnice zaradi njegove nedoločenosti ni mogoče obremeniti.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 7
  • >
  • >>