ZPP člen 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14, 213, 284, 284/2, 339, 339/2, 339/2-14. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - ugotavljanje dejanskega stanja - dokončna odločba
Pravilna oziroma nepravilna opredelitev začetka in zaključka začasne nezmožnosti za delo je rezultat pravilne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava - določbe 233. člena Pravil, zato ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.j. za nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sodne odločbe oziroma celo odločitev preko zahtevka, t.j. glede obdobja, ki sploh ni sporno.
Sodišče ni vezano na nikakršna dokazna pravila, po katerih bi moralo pravno relevantno stanje - v konkretnem primeru tožnikovo zdravstveno stanje v času izdaje dokončne odločbe - ugotavljati le z dokazi, s katerimi je razpolagal že toženec. Sodišče zato pravno relevantno dejansko stanje ugotavlja z vsemi pravočasno - načeloma do prvega naroka za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP) - predlaganimi in primernimi dokazi. Torej tudi s takimi, iz katerih je mogoče ugotoviti oziroma kažejo na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe, četudi so nastali oziroma bili izdani že po izdaji le-te.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju.
Za omejitev dedovanja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem zavarovanju (128. člen ZD) gre v primeru, ko je prejemnik pomoči pokojni in ne tisti še živeči, ki je bil dolžan zapustnika preživljati, pa tega v celoti ni zmogel in je zato zaprosil za doplačilo oskrbnine.
ZIZ člen 260, 260. SPZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2. ZZK-1 člen 8, 8.
predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - skupna lastnina
Zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičnini, ki je po podatkih v zemljiški knjigi v skupni lasti druge dolžnice in tretjih oseb, ki niso stranke tega izvršilnega postopka, ni mogoče dovoliti, saj na skupni lastnini deleži skupnih lastnikov niso vnaprej določeni in deleža druge dolžnice zaradi njegove nedoločenosti ni mogoče obremeniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC0001676
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 274, 274/1, 339, 339/1.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - tožba na izključitev družbenika - pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe
Zgolj dejstvo, da je nad družbo začet stečajni postopek samo po sebi še ne pomeni izgube pravne koristi za tožbo tožeče stranke kot družbenika te družbe na izključitev drugega družbenika iz družbe in ne opravičuje uporabe določbe 1. odst. 274. čl. ZPP.
Glede povračila pravdnih stroškov stranski intervenient deli posledice (ne)uspeha v pravdnem postopku tiste stranke, kateri se je pridružil, kar je splošno načelo določb ZPP o povračilu stroškov, ki niso procesne, pač pa materialnopravne narave. Tako ne gre za pravno praznino v primeru med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave, zato tudi smiselna uporaba določbe 197. člena OZ ni utemeljena. Ne gre namreč prezreti, da je položaj tožene stranke v primerjavi s stranskim intervenientom, kolikor zadeva njuno udeležbo v postopku, različen. Medtem ko je tožena stranka v postopek pritegnjena po volji tožnika, ki zoper njo uveljavlja tožbeni zahtevek, torej proti svoji volji, pa stranski intervenient prostovoljno vstopi v pravdo, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in v razmerju do stranke, ki se ji je pridružil v postopku, nima nobenega zahtevka na povračilo stroškov.
Tožnik uveljavlja proti tožencu kot samostojnemu podjetniku odškodninsko terjatev. Odškodninsko odgovornost delodajalca je za tak primer urejal 73. čl. v času škodnega dogodka veljavnega Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, po katerem je delodajalec za škodo, ki jo je utrpel delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovarjal po splošnih načelih odškodninskega prava. V tej zadevi je pomembno, da gre za razmerje delodajalec - delavec in je zato utemeljen zaključek, da je šlo v tem odškodninskem sporu za terjatev, ki je bila v zvezi z registrirano dejavnostjo toženca kot samostojnega podjetnika in ne za toženčevo osebno odškodninsko odgovornost, ki z njegovo dejavnostjo ne bi imela nobene zveze, kot skuša prikazati pritožba.
Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti (hkrati) izpolnjena dva pogoja: da predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila oziroma izgubila.
Res je tudi sodišče ugotovilo, da je tožena stranka s postavitvijo zapornice storila očitano ji motilno dejanje, taki ugotovitvi mora zato nujno slediti dajatveni izrek sklepa, temu pa je bilo ugodeno, s prepovednim zahtevkom, nepotrebno in nesmiselno pa je v izreku sklepa ugotavljati, da je bila posest motena, za tak ugotovitveni zahtevek po materialnem pravu ni podlage.
odvzem premoženjske koristi - obvezen odvzem premoženjske koristi
Glede na določilo 95. člena KZ storilec premoženjske koristi, ki jo pridobi s kaznivim dejanje, v nobenem primeru, tudi ne glede na njegovo slabo finančno stanje, ne more obdržati. Odvzem premoženjske koristi, ki jo storilec pridobi s kaznivim dejanjem, je torej obvezen in ne fakultativen.
Nevarna stvar v smislu 173. čl. ZOR je tista, iz katere pri redni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za njene uporabnike. Kdaj gre za ti. povečano nevarnost ni lahko ugotoviti; ali je neka stvar nevarna, je treba presojati tudi glede na okoliščine, v katerih je nastala škoda.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZPPPD člen 4, 4/1, 4, 4/1.
neupravičena proizvodnja mamil - neupravičena proizvodnja mamil za lastne potrebe - proizvodnja mamil
Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da za neupravičeno proizvodnjo mamil, ki je ena od več predvidenih alternativnih izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst.196. člena KZ, ni bistveno, ali je storilec mamilo gojil zase ali za prodajo, torej inkriminirana je tudi neupravičena proizvodnja mamil za lastne potrebe. Pojma "proizvodnja mamil" kazenski zakon ne opredeljuje, pač pa je tak pojem opredeljen v 1. odst. 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki kot proizvodnjo droge šteje vse postopke, kjer se pridobivajo snovi, ki imajo psihotropne učinke, vključno z gojenjem takih rastlin. Navedena zakonska opredelitev je uporabna tudi za opredelitev tega pojma v 1. odst. 196. člena KZ. Glede na tako opredeljen pojem "proizvodnja mamil" je povsem irelevantno, kakšno količino konoplje bi obdolženec v končni fazi pridobil z gojenjem teh rastlin.
Nepremičnina nasprotne udeleženke se bo z ustanovitvijo nujne poti po že obstoječi trasi uporabljala na enak način, kot jo uporablja nasprotna udeleženka, torej za prevoze z osebnimi vozili in podobnimi vozili. Iz teh ugotovitev sledi tudi logičen sklep, da obremenitev ne bo nesorazmerna.
ZIZ člen 168, 168/4, 168, 168/4. ZZK-1 člen 142, 148, 151, 142, 148, 151.
predlog za vknjižbo lastninske pravice - začasna odredba
Spregledano je bilo, da se zemljiškoknjižni postopek po določbi 168. čl. ZIZ ne vodi na predlog, ampak gre za vpis po uradni dolžnosti, ko sodišče po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika le v primeru predložitve za vpis dolžnikove lastninske pravice primerne listine.
Sodišče prve stopnje je v sklep o dedovanju povzelo svojo ugotovitev, da naj bi znašala vrednost zapuščine 847.943,00 SIT. Vendar ima ta ugotovitev pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine.
Tožencu ni mogoče naložiti plačila škode, ki je posledica kazenske sodbe in ki jo tožnik utemeljuje s tem, da je bil v kazenski postopek pahnjen zaradi toženčevega nedopustnega ravnanja.