osebni stečaj – potni stroški – izterjava stalnih prejemkov
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
sodna taksa – procesne predpostavke – plačilo sodne takse po tretji osebi
Sodna taksa, ki je bila tožnici naložena za postopek na prvi stopnji, je bila pravočasno in v celoti plačana. Okoliščina, da naj bi jo zanjo plačala tretja oseba in da je bil v številki reference pomotoma dodan „–“, na to ugotovitev ne vpliva.
upniški odbor – pogoji za članstvo v upniškem odboru – ovire za sodelovanje
Za člana upniškega odbora ne more biti imenovan le tisti upnik, ki ima glede vseh terjatev, ki jih uveljavlja v postopku, položaj ločitvenega upnika. Ker je navedeni upnik poleg zavarovane terjatve prijavil tudi navadno terjatev v višini 555.325,33 EUR ter 26.130,34 EUR kot pogojno terjatev, to pomeni, da nima položaja ločitvenega upnika glede vseh prijavljenih terjatev, zaradi česar ni ovir za sodelovanje v upniškem odboru.
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga
S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju stranka zadosti formalnim zahtevam ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu o okoliščinah iz 11. člena ZST-1. V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora namreč navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva.
edicijska dolžnost - edicijska dolžnost tretjih oseb - trditveno in dokazno breme - Slovenski računovodski standardi (SRS) - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji - separatni stroški - hramba računovodskih izkazov, knjigovodskih listin in druge dokumentacije - stroški postopka
Pri edicijski dolžnosti tretjih oseb ima predlagatelj ne le trditveno in dokazno breme glede dejstva, da se listina nahaja pri tretji osebi, temveč tudi trditveno in dokazno breme, da je druga stranka dolžna predložiti listino. Drugače povedano, predlagatelj mora trditi in dokazati, da je tretja oseba listino dolžna predložiti tudi po materialnem pravu in bi lahko edicijski zahtevek uveljavljala s posebno tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073534
ZOR člen 11, 210, 210/4, 214. ZDavP-2 člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 96, 99, 418. ZPP člen 180, 180/3, 285.
vračilo preveč obračunanega davka – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve neupravičeno pridobljenega – zamudne obresti – obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka – obrestna mera – davčno razmerje – uporaba določb zakona o davčnem postopku – materialno procesno vodstvo
Razmerje med pravdnima strankama ni obligacijsko razmerje v skladu s 1. členom ZOR, udeleženca nista enakopravna v smislu 11. člena ZOR. Odločbo z dne 25. 9. 1996 je izdal organ tožene stranke kot organ oblasti, ki je med drugim dolžan poskrbeti za financiranje nalog države. Zato posledic medsebojnih učinkov ravnanj udeležencev tega razmerja ni mogoče presojati v skladu z obligacijskimi predpisi.
Pobiranje davkov je oblastna funkcija, prav tako njihovo vračilo.
Primere, ko je bilo davčnemu zavezancu odmerjenih preveč davščin in jih je ta tudi plačal, urejajo davčni predpisi. Zato ni podlage, da bi davčni zavezanec smel terjati kaj več ali kaj drugega, kot pa to, kar mu določa veljavni zakon o davčnem postopku (ali drug ustrezen zakon s tega področja). Te pravice davčni zavezanec uveljavi le v davčnem postopku, torej v upravnem postopku, ki se vodi v zvezi z vračilom davka. Podlage, da bi poleg tega smel zahtevati še kaj drugega, kot v obravnavani zadevi razliko v zamudnih obrestih glede na 210. in 214. člen ZOR, pa nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0074799
ZPP člen 70, 70-6, 214, 247, 247/1, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 99, 112, 631. ZPPSL člen 31. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 118, 119, 120.
gradbena pogodba - dodatna dela - potrditev dodatnih del s strani nadzornega organa - dogovor o komercialnem popustu - začasne situacije - končni obračun - popust na dodatna dela - dodatni popust - končna situacija - realizacija dogovora o dodatnem popustu - obseg izvedenih del - popust v primeru presežnih ali manjkajočih del - pogodbena pogajanja - sprememba pogodbe - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - poslovni interes - pričakovani dobiček - pogodbena kazen - neposredna zahteva podjemnikovih podizvajalcev do naročnika - prenehanje podjemnikove obveznosti - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - seznanjenost s procesnim gradivom - trditve o novih dejstvih - novote - konkretizacija navedb - dopolnjevanje predhodnih navedb - procesna napaka sodišča - pogoj nekrivde - skrbnost stranke - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog - subjektivni kriterij - objektivni kriterij - pravno mnenje sodnika - trajanje postopka
Gotovo je nekrivda stranke v smislu 4. odstavka 286. člena ZPP podana, če stranka pred prvim narokom za glavno obravnavo ni seznanjena z delom procesnega gradiva, bodisi s trditvami nasprotne stranke bodisi s predlaganimi dokazi.
Pri prekluziji glede navajanja dejstev moramo ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne strankine trditve o dejstvih. Stranka naknadno dopolnjuje svoje predhodne navedbe praviloma takrat, kadar te vsebujejo trditve o sklopu dejstev ali pravne abstrakte za preproste pojme oziroma kadar gre za v vsakdanjem življenju pogosto uporabljane pravne pojme, nasprotna stranka pa trditev o (pravno obarvanih) dejstvih prereka, kot to zahteva 1. odstavek 286. člena ZPP. Strankine naknadne navedbe niso novota, kadar so znotraj istega dejstvenega substrata, in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravnorelevantnih dejstvih. Če stranka navaja dejstva, ki so izven že zatrjevanega dejstvenega substrata, tedaj imamo opravka s tako imenovanimi novimi dejstvi.
Ko tožeča stranka prereka uporabo pravila prekluzije zaradi izostanka vročitve določenega procesnega gradiva, dejansko uveljavlja procesno napako sodišča. Zato vprašanje krivde ali nekrivde glede navajanja novih dejstev in posledično predlaganja novih dokazov ni mogoče razlagati ločeno od pravila prekluzije grajanja procesnih napak.
Začasne in končna situacija se izstavijo na podlagi izvedenih količin pogodbenih del in pogodbenih cen. Dogovor o njihovi izdaji po pravni naravi pomeni dogovor o izplačevanju akontacij na račun izvedenih del.
V Pogodbi stranki nista predvideli prilagajanje popusta v primeru presežnih ali manjkajočih del. Take določbe stranki v pogodbo nista zapisali. To je po mnenju višjega sodišča stvar izida pogodbenih pogajanj in s tem del poslovnega rizika izvajalca pri določanju pogodbenih cen. Spremembe pogodbe se ne more sodno zahtevati.
Dogovor o popustih ni samostojna pogodba, temveč je del gradbene pogodbe. Kavza gradbene pogodbe je zgraditev objekta. Kavzo pogodbe je treba razlikovati od poslovnega interesa od takega posla. Pričakovani dobiček je poslovni interes. Višina cene na enoto ali dogovorjeni popusti vplivajo na pričakovani dobiček, to pa je poslovni interes, za varstvo tega pa stranka nima pravnega varstva.
Stranka je dolžna plačati dodatna dela, ki so bila naročena s strani upravičene osebe, ni pa pogoj za obveznost plačila njihova potrditev s strani nadzornega organa.
Plačila tožene stranke na podlagi 631. člena OZ ne pomenijo kršitve 31. člena ZPPSL. Ko je tožena stranka plačala po 631. členu OZ, je izpolnila toženčevo obveznost na podlagi direktnega zahtevka iz 631. člena OZ. S tem, ko naročnik na podlagi podizvajalčevega neposrednega zahtevka plača podizvajalčevo terjatev do podjemnika, ta podizvajalčeva terjatev in tej nasprotna podjemnikova obveznost prenehata. Hkrati pa preneha tudi naročnikova obveznost v razmerju do podjemnika. To je običajen, zakonsko predviden način uveljavitve terjatve, če podjemnik pripoznane obveznosti ne plača, in ne pomeni odtujevanja premoženja.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij).
Ni mogoče sprejeti stališča, da je zaradi napada s strani tožeče stranke tekom pravdnega postopka omajana pristranskost izvedenca. To sicer ni mogoče kategorično izključiti, a iz te zadeve kaj takega ne izhaja. Ob zatrjevanem, posplošenem stališču bi stranka, ki je očitno nezadovoljna z izidom postopka, ki ga izvedensko mnenje nakazuje, vselej vzpostavila oziroma zanetila sporno situacijo oziroma težaven odnos z izvedencem in tako v vsakem primeru dosegla izločitev njej nenaklonjenega izvedenca.
pogodba o transakcijskem računu – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – razlogi sodbe – nejasni razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Materialno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno stanje ob vložitvi tožbe, saj je za odločanje pomembno stanje ob odločanju o glavni stvari.
spor majhne vrednosti – načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
ZPP ne določa nobenih formalnih dokaznih pravil (razen domneve o resničnosti vsebine javne listine), ki bi določala, kaj in na podlagi česa se lahko šteje za dokazano. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče tožnici naložilo breme, da obstoj višine vtoževane terjatve dokazuje le s strani toženke potrjenimi dokazili, je tožnico prikrajšalo za dokazovanje dejstva, ki je zanjo odločilnega pomena tudi z drugimi dokazi, kar pa predstavlja kršitev jamstev izjavljanja v dokaznem postopku.
Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.
ZST-1 v tar. št. 1112 ne veže plačila takse po količniku 1 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče narok razpisalo preden je bila tožba umaknjena.
Rok za plačilo sodne takse je potekel že 21.4.2014, torej je bila sodna taksa že prvič plačana prepozno. Zato so nastopile posledice neplačila sodne takse v postavljenem roku iz 3. odstavka 105.a člena ZPP – napoved pritožbe se je štela za umaknjeno že s potekom zadnjega dne roka za plačilo. Kasnejše plačilo sodne takse tega ne more sanirati.