Če upnik na poziv sodišča ne odgovori na ugovor dolžnika zoper izdan sklep o začasni odredbi, sodišča odloči o ugovoru, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
pristojnost - stvarna pristojnost - odgovornost družbenika za dolg družbe
V primeru prenehanja pravne osebe na podlagi 1.odstavka 37.člena ZFPPod je ena od posledic izbrisa po ZFPPod tudi osebna odgovornost delničarjev oziroma družbenikov za obveznosti družbe, saj 4.odstavek 27.člena ZFPPod določa pravno fikcijo (neizpodbitno pravno domnevo), da so delničarji oziroma družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (1.odstavek 394.člena ZGD). Z izbrisom družbe iz sodnega registra pa ni mogoče več govoriti o družbenikih neke družbe, saj družba z izbrisom preneha obstajati. Iz povedanega tako sledi, da v primeru izbrisa družbe po določbah ZFPPod njeni družbeniki odgovarjajo kot fizične osebe in ne kot družbeniki, zaradi česar gre v konkretnem primeru za spor med državo in fizično osebo, ki je civilni in ne gospodarski spor.
Lastnik služne stvari lahko zahteva odpravo služnosti le takrat, če so se spremenile okoliščine, v katerih in zaradi katerih je bila služnost pridobljena. Zahtevek na prestavitev služnosti izhaja iz predpostavke, da obstaja druga, v tožbenem zahtevku "ponujena" pot, ki je enakovredna obstoječi služnostni poti, bodisi na istem oziroma drugem zemljišču istega lastnika ali pa izjemoma - ob njegovi privolitvi - tudi na zemljišču tretjega lastnika.
Trasant kot menični dolžnik ter avalist kot porok lahko ugovarjata imetniku menice - remitentu, da je izdano bianco menico izpolnil v nasprotju s pooblastilom.
Podjetnik posameznik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (1. odst. 5. čl. ZGD). Zato zatrjevano prenehanje opravljanja dejavnosti ne pomeni tudi prenehanja odgovornosti ("bivšega" podjetnika) za obveznosti, nastale v času opravljanja podjetniške dejavnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor
Dolžnica je v (delnem) ugovoru navedla, da naj bi bilo pri obračunu zamudnih obresti v znesku 128.763,90 SIT dogovorjeno plačilo zamudnih obresti po poteku 60-dnevnega (in ne 8-dnevnega) roka, kar naj bi izhajalo iz računov in naročilnice, ki jih je ugovoru priložila. Zato naj bi plačilo spornega obračuna zamudnih obresti tudi zavrnila.
ZGD člen 394, 394/2, 456, 394, 394/2, 456. ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4, 81, 81/1, 81/5, 108, 108/4. ZFPPod člen 27, 27/4, 32, 32/1, 27, 27/4, 32, 32/1.
ustavitev izvršbe - izbris iz sodnega registra
Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.
Če je zavarovalnica plačala dolg, ker je toženec pri njej zavaroval odplačilo kredita, se zastaralni rok zavarovalnice proti njenemu zavarovancu presoja po 3. odst. 380. člena ZOR v zvezi s 1. odst. 380. člena ZOR.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napake volje
Morebitna grožnja, da delavec ne bo dobil plače za določeni mesec, če ne podpiše sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ni takega pomena, da bi lahko bila podana napaka volje ob podpisu takega sporazuma.
krajevna pristojnost - pravnomočnost - izvršljivost - potrdilo o izvršljivosti
Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.
ZPP v 3. odst. 111. čl. določa, da se rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je začel rok teči. Navedeno določilo torej opredeljuje dan izteka roka, ne pa tudi dan začetka teka roka. Tega kot splošno določilo opredeljuje 2. odst. 111. čl. ZPP, po katerem se dan vročitve ne všteje v začetek teka pritožbenega roka, pač pa se vzame začetek roka prvi naslednji dan. Čeprav navedeno določilo opredeljuje začetek teka roka za primer, ko je rok določen po dnevih, je potrebno navedeno določilo uporabiti tudi v primeru določenega mesečnega roka.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodjalec omogočiti sindikatu sodelovanje pri pripravi programa. Bistveno je, da je organ delodajalca obravnaval stališča in predloge sveta delavcev oz. sindikata, pri svojem odločanju pa nanje ni vezan. Če sindikat, kateremu je delodajalec omogočil sodelovanje v postopku sprejema programa trajno presežnih delavcev, ni sodeloval v vseh fazah postopka, to ne predstavlja bistvene kršitve postopka, saj je obseg njegove aktivnosti odvisen od sindikata samega.
vsebina predloga za izvršbo - verodostojna listina - naročilo - ugovor - dokazno breme
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora upnik priložiti samo verodostojno listino (2. odst. 41. čl. ZIZ), ne pa tudi naročilnico in morebitne druge listinske dokumentacije. Na dolžniku je dokazno breme, da izpodbija materialno podlago poslovnega razmerja, ki je bilo osnova za izdajo verodostojnih listin - računov, zato upnik v fazi dovolitve izvršbe ni dolžan dokazovati, da je zares opravil storitve, katerih plačilo izterjuje na podlagi verodostojnih listin.
Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja plačilo neplačane zapadle premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe, je spor v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, za katerega je pristojno socialno sodišče.
Izvršilno sodišče je pri odločanju vezano na načelo stroge formalne legalitete. Izvršba se ne dovoli, če predlagana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu.