ZGO-1 člen 8, 13, 74c, 74c/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - bistvena kršitev določb postopka
Podpornega zidu, kadar je višinska razlika med zemljiščem 1,5 m, ni mogoče obravnavati kot nezahtevnega objekta.
Tožnika upravičeno ugovarjata, da od upravnih organov nista prejela ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja glede na konfiguracijo terena in višinske razlike pomeni nevarnost zanju oziroma njuno nepremičnino in da statično ni ustrezna, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikoma zagotavlja 22. člen Ustave.
Ker je bila tožnikova vloga po podaji odgovora z dne 5. 12. 2018 dovolj razumljiva, saj je bilo jasno, kaj tožnik z vlogo zahteva, tožena stranka s tem, da je tožnikovo ustrezno dopolnjeno vlogo, torej razumljivo vlogo, zavrgla, ni ravnala pravilno.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - verjetni izgled za uspeh
BPP se lahko dodeli za zadeve, za katere je jasen in točno znan namen odobritve BPP, pri čemer mora biti jasen predmet spora in oseba oziroma vrsta pravnega svetovanja, za katero posameznik želi dodelitev BPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - naravovarstveno soglasje - popolna vloga
Pristojni organi so ugotovili, da predviden poseg nima vpliva na varstvene cilje varovanih območij in da okoljevarstveno soglasje ni potrebno. Tožeča stranka je zato vložila popolno vlogo. Res je sicer, da je sklep pristojnega organa, s katerim je bilo ugotovljeno, da okoljevarstveno soglasje ni potrebno, pridobila šele po oddaji zahtevka, vendar pa to še ne pomeni, da je oddala nepopolno vlogo. S sklepom, s katerim je ARSO zahtevo tožeče stranke zavrgel, se je namreč zgolj potrdilo, da je bil zahtevek za izplačilo sredstev tudi v spornem delu popoln.
stroški postopka - zahteva za povračilo stroškov postopka - odmera stroškov - načelo uspeha - konec postopka - naslov za vročanje - vročanje odvetniku
Odločitev o odmeri stroškov davčnega postopka (izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovna pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled) je odvisna od uspeha ob koncu postopka. Upravni postopek se praviloma konča z izdajo odločbe ali sklepa v upravni zadevi in z vročitvijo te odločbe.
ZSRR-2 člen 27. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 22.
Med prikrajšanje delavce spadajo tisti delavci, ki v preteklih šestih mesecih sploh niso imeli nobene zaposlitve, ne pa tisti, ki so v zadnjih šestih mesecih v določenem obdobju zaposlitev imeli, pa čeprav ne celotno šestmesečno obdobje.
ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
V obravnavanem primeru je bil postopek davčne izvršbe zoper tožnico izveden na podlagi takrat veljavnega izvršilnega naslova (takrat izvršljive prve odločbe o odmeri dohodnine), za katerega se je naknadno v pritožbenem postopku izkazalo, da ni bil pravilen, posledično pa je bil odpravljen in nadomeščen z novo odločbo. V novi odločbi je bilo po vsebini odločeno, da je bila zahteva tožene stranke v prvi odmerni odločbi, da mora tožnica plačati razliko med takrat odmerjeno dohodnino in akontacijo plačane dohodnine med letom, neutemeljena. To pomeni, da je bil odpravljen izvršilni naslov, na katerem je temeljil postopek davčne izvršbe in, kar bi bilo razlog za ustavitev postopka davčne izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih dejanj, kolikor bi ne bila že zaključena. Opisan zaključek pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti ne le znesek izterjane glavnice po prvi odločbi o odmeri dohodnine, pač pa tudi stroške davčne izvršbe, ki so ji bili izterjani. Po naravi stvari namreč tožnica ni dolžna nositi bremena stroškov izterjave zneska, za katerega se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da ga ne dolguje oziroma, da ji je bil neupravičeno odmerjen in izterjan. Stroški postopka so tudi sicer akcesorna terjatev in delijo "usodo" glavne terjatve.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov neutemeljeni. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter, ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjetni izgled za uspeh zadeve
Za za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se brezplačna pravna pomoč dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
tujec - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - obrazložitev odločbe
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala načela sorazmernosti in ni presojala možnosti izreka milejšega ukrepa. Izpodbijana odločba v tem pogledu namreč nima obrazložitve. Tožena stranka ni navedla, zakaj je izrečen ukrep nujen ter ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožeče stranke iz države izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 260, 260/1. ZMed člen 12, 12/4, 15. ZIL člen 47. ZPOmK-1 člen 63a.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razvid medijev - izbris - obnova postopka - stranka v upravnem postopku - prekluzija
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja.
Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
ZUP člen 260, 263, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - neudeležba stranke v postopku
Vložitev predloga za obnovo postopka ni časovno neomejena, pač pa zakon določa dva zakonita in nepodaljšljiva (prekluzivna) roka: enomesečni subjektivni rok in objektivni rok treh let. Obnova se lahko izjemoma predlaga oziroma začne tudi po preteku treh let, vendar samo iz taksativno naštetih razlogov, med katere sodi izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se je na ta obnovitveni razlog dopustno sklicevati le, kakor je kaznivo dejanje ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo sodišča.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - mikro družba
Tožena stranka je ob upoštevanju podatkov za povezano in partnersko podjetje pravilno ugotovila, da ima tožnica 10,99 zaposlenih, letni promet 3,1 milijonov EUR in bilančno vsoto 4,6 milijonov EUR, kar jo uvršča med mala (in ne mikro) podjetja, in da zato ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt
Tožnica je sicer pridobila soglasje, vendar za drugačno oziroma nižjo ograjo, medtem ko soglasja za gradnjo ograje, kot jo je izvedla, nima. Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da te ograje ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, za gradnjo katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
Ker je sodišče v drugem upravnem sporu odpravilo odločbo upravnega organa, odločitev sodišča v tem postopku ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bila odločba upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Glede na navedeno ni več podana pravna korist za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Tožeča stranka tako več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - enostavni objekti
Pri odločanju je treba upoštevati, da je sporni nadstrešek enostavni objekt, ki ni namenjen prebivanju, niti opravljanju dejavnosti, zatorej ne gre za stavbo. Pojem "objekt" zakon določa širše od pojma "stavbe", ki je le ena od objektov, prostorski akt pa odmik 1,0 m od parcelne meje določa le za umestitev objektov. Za umestitev enostavnih objektov zadošča, da so postavljeni znotraj mej parcele in nimajo vplivov na okolje.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zapornik - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.