brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umaknjena tožba iz razlogov na strani prosilca
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik že predhodno vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma ZPKZ Dob za plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja in da je v navedenem pravdnem postopku tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbo, s katerim se je tedaj strinjala tudi tožena stranka, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Tožnik tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.
informacije javnega značaja - zahteva za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Tožeča stranka je zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, upoštevaje tretji odstavek 10. člena ZInfP, kar pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe in da izpodbijana odločba učinkuje šele po pravnomočnosti. Potreba za izdajo začasne odredbe zato ni izkazana.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države
Dejstvo, da državni organi kljub pravnomočnosti odločbe o vrnitvi niso nadaljevali postopka z izdajo odločbe o vrnitvi brez določenega roka, ne predstavlja podlage za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
Ker je tožnik vložil predlog za zadrževanje še preden mu je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države zaradi nezakonitega prebivanja - torej pogoji za odstranitev po 69. členu ZTuj-2 še niso bili podani - je odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove prošnje, vložene na podlagi 73. člena ZTuj-2, pravilna in zakonita.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji (npr. dohodkovni cenzus), mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Ni pa mogoče šteti, da so imele prejšnje lastnice na tej podlagi možnost dobiti odškodnino tudi za podržavljene nepremičnine.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina tuje države
Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen.
Pristojni organ mora pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom ZMZPP in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
ZEKom-1 člen 142, 217, 218. ZUP člen 129, 213. OZ člen 120, 120/2, 120/3. ZVPot člen 22, 25.
telefonsko naročniško razmerje - dejanska uporaba storitev - nadomestilo - izpolnitev pogodbene obveznosti - splošni pogoji - varstvo potrošnika
Toženka je upravičeno zavrnila zahtevek tožnika, kar se nanaša na račun dveh klicev, opravljenih po porabi zakupljenih enot. Sedaj uveljavljena možnost o samodejno generiranem opozorilu pri prekoračitvi zakupljenih enot ne glede na znesek računa pa na v januarju 2016 možno opozarjanje s SMS sporočilom le v primeru prekoračitve zneska v višini 40,00 EUR (kar tožnik tudi sam navaja) ne vpliva.
Ne-navedba Splošnih pogojev uporabe storitev v reklamnih plakatih za uporabo storitve ne pomeni kršitve pogodbenih obveznosti med strankama oziroma naročniškega razmerja, saj so splošni pogoji sestavni del pogodbe.
Če tožnik meni, da je oškodovan, lahko to uveljavlja v sodnem postopku, kot določa tretji odstavek 217. člena ZEKom-1.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen.
Ko mirovne ali mednarodne pogodbe ni sklenila Jugoslavija ali ta k njej ni pristopila, mora pristojni organ pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno meni tožnik, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožniku odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki ga je zgradil sam in predal njej. Le v takem primeru bi tožnik komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačal dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
Pri odmeri komunalnega prispevka gre za javno dajatev, ki jo predpisuje zakon, stranke s pogodbo ne morejo določiti načina odmere, ki bi se razlikoval od zakonsko določene.
carina - vračilo dela uvoznih dajatev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Kljub načeloma široki opredelitvi aktov, ki so lahko predmet presoje v upravnem sporu, je ZUS-1 natančneje določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna odločba, sklep ali drug akt ter dejanje, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Po materialnem kriteriju so to le tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko oblastveno posamično dejanje v javnem interesu. Po povedanem se za upravni akt po ZUS-1 lahko šteje le zgolj tisti akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev vrednostnih papirjev - navidezen pravni posel
Po določbah OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Gre za načelo pacta sunt servanda, ki pove, da so stranke dolžne izvrševati svoje obveznosti, ki so jih sprejele, in kar v primeru prodajne pogodbe velja tako za kupca kot za prodajalca. V konkretnem primeru to načelo ni bilo upoštevano, saj kupec B.B. kupnine v pogodbenem roku in na način, dogovorjen s pogodbo ni plačal. Pač pa je bila nemudoma (že 8. 1. 2009) med prodajalcem (kot posojilodajalcem) in kupcem (kot posojilojemalcem) sklenjena posojilna pogodba za pretežni del dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da sta stranki že ob sklepanju pogodbe vedeli, da kupec ne bo plačal kupnine in da torej pogodba v bistvenem ne bo izpolnjena.
Na nezmožnost kupca, da plača dogovorjeno kupnino in s tem izpolni obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb, kaže tudi pogodba o prenosu delnic v zavarovanje, ki nosi zgolj podpisa obeh udeležencev v poslu in s katero naj bi se rok plačila oziroma vračila posojila za nakup delnic podaljšal do 30. 6. 2014. Obenem pa naj bi se, kljub zatrjevanemu delnemu poplačilu kupnine, vzpostavila zastavna pravica prodajalca na vseh delnicah (411 236), ki so bile predmet prodaje, kar je vsekakor najmanj neobičajno. Predvsem pa je neobičajno to, da se je omenjena novacija realizirala na način, da je tožnik ponovno pridobil neomejeno pravico do razpolaganja z vsemi delnicami, ki so bile predmet prodaje.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti. Po naravi stvari je pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države lahko imela le oseba, ki je za pridobitev odškodnine od tuje države izpolnjevala vse predpisane pogoje: poleg formalnih pogojev, ki jih je tuja država določila za uveljavljanje zahtevkov iz tega naslova, tudi vse materialne pogoje, ki jih je za priznanje te odškodnine v svoji notranji zakonodaji določila tuja država. Zato je v primerih, kot je obravnavani, v katerih okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, spadala v krog oseb, ki jim je pravo tuje države na podlagi mednarodne pogodbe omogočalo pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje, mogoče presojo, ali je ta oseba imela pravico dobiti tako odškodnino in ali je zato podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, utemeljiti le na oceni, da bi odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (če bi jo uveljavljala) tudi dobila, ker bi za to izpolnjevala vse pogoje.
Terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
Če v davčnem smislu ni dokazana poraba sredstev za poslovni namen, se izplačani zneski štejejo za obdavčljive dohodke fizične osebe. Na podlagi drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svojih gospodarski (ekonomski) vsebini. Kot davčno upoštevni pa so le tisti poslovni dogodki, za katere ima davčni zavezanec verodostojno listino, pri plačilih pa obstaja sledljiv denarni tok. Poslovni dogodki se priznajo na podlagi verodostojnih listin, ki nedvoumno kažejo na poslovni dogodek. Verodostojna listina pa je tista, ki je po vsebinski, računski in formalni plati popolna, neoporečna tako, da lahko iz nje strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku jasno in brez dvoma zazna naravo in obseg poslovnega dogodka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Sodišče pritrjuje, da se je ob uporabi 24. člena ZBPP (prvega v zvezi s tretjim odstavkom) organ mogel sklicevati na pravno stališče v sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 178/2009 z dne 6. 10. 2011, in na njem utemeljevati svoj zaključek, da tožnica z vložitvijo predloga za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZEN člen 6, 6/8, 28, 28/1, 28/2, 29, 31, 31/5, 35, 36, 36/3. ZUP člen 53, 53/2.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - strinjanje s potekom meje - pooblaščenec - pravica do izjave
Glede na nedvoumne in jasne navedbe v zapisniku mejne obravnave sodišče ugotavlja, da je bil pooblaščenec tožnikov na mejni obravnavi seznanjen s podatki, ki so bili uporabljeni za določitev poteka predlagane meje (IDPOS-i), soglašal je s predlagano mejo in brez pripomb podpisal zapisnik.
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Po drugem odstavku 10. člena ZDen niso upravičenci v smislu tega zakona tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Drugi odstavek 10. člena ZDen torej vsebuje negativno definicijo denacionalizacijskega upravičenca; četudi oseba izpolnjuje pogoje za denacionalizacijo (predpisane v členih 9 do 15 ZDen), ni upravičena do vrnitve podržavljenega premoženja, kot to ureja ZDen, če so podane druge pravne podlage za odškodovanje.
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
ZBPP člen 13, 13/1. ZUPJS člen 12, 12/1. ZDoh-2 člen 15, 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja so relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, zato je tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Ttožena stranka je zato ravnala pravilno s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako kmetijsko subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka tožnice.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - investicijski stroški v nepremičnino - dokazno breme
Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil, in kateremu se dohodnina odmerja. Zakonska določba 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki davčnemu zavezancu omogoča, da uveljavlja stroške investicij in vzdrževanja, ki so bili potrebni za pridobivanje dohodka (dobička od kapitala), namreč predpisuje tudi omejitve. V obravnavanem primeru takšno omejitev, ob upoštevanju tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2, predstavlja zahteva, da davčni zavezanec nastanek stroškov, ki jih uveljavlja, tudi dokaže.