Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno menita tožnika, pa v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožnikoma odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki sta ga zgradila sama in predala njej. Le v takem primeru bi tožnika komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačala dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - zavrnitev prošnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijana odločba ne vsebuje enoznačne in nedvoumne opredelitve prvostopnega organa, ki je glede izteka relevantnega časovnega obdobja, glede na besedilo Javnega razpisa v konkretnem primeru ključnega pomena, očitno torej ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji sprejeta odločitev v dejanskem in v pravnem pogledu, kar posledično ne omogoča niti preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve obeh upravnih organov.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - nedovoljen vstop v rs - nevarnost pobega - uporaba Dublinske uredbe
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pristojna država za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pavšalne navedbe
Obstoj sistemskih pomanjkljivosti ni nujen pogoj za to, da tožnik zaradi pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma zaradi 3. člena EKČP uspe preprečiti premestitev v drugo državo članico EU glede na to, da gre za absolutno pravico.
Tožnik ne spada v skupino posebej ranljivih prosilcev za azil v smislu člena 21. Direktive o sprejemu 2013/33/EU ali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s 3. členom EKČP zaradi, na primer, mladosti, starosti, bolezni, preteklega preganjanja ali maltretiranja. Posebnih okoliščin, ki bi ga uvrščale v skupino posebej ranljivih oseb znotraj splošne ranljivosti prosilcev za azil v smislu odločitve ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece, v upravnem postopku in v tožbi ni navajal.
Tožnik, ko je bival izven centra v Italiji, je bil že v postopku vračanja, saj po pravu EU in tudi po sodni praksi ESČP ni nujno, da vsaka tožba na sodišče zoper negativno odločitev upravnega organa zadrži izvršitev upravne odločitve.
ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.
Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, tudi če bi jo uveljavljala.
EZ člen 20, 23, 23.a, 71, 71/2, 76, 76/4, 147. URS člen 121.
sistemski operater distribucijskega omrežja - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pooblastilo za izvedbo uradnega dejanja - javno pooblastilo
A. d.o.o. oziroma njegov direktor ne more s pooblastilom prenesti funkcije vodenja in odločanja v upravnem postopku, uvedenem na podlagi drugega odstavka 71. člena EZ, na tretjo pravno osebo, saj bi to pomenilo prenos javnega pooblastila za izvrševanje funkcije uprave pravni osebi, kateri to pooblastilo z zakonom (ali na njegovi podlagi) ni bilo dano.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Zakonodajalec je finančni kriterij do upravičenja do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnice iz naslova plače, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP, je ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Iz prvega odstavka 68. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, bi moral zakon to izrecno določati. Vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem, da naj bi se kot dan vložitve prošnje štel dan, ko je bila vloga poslana sodišču. Zato 68. člena ZUP za obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti. Kot dan vložitve prošnje je tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
društva - prepoved delovanja društva - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Sodno prepoved delovanja društva je mogoče doseči le z ukrepi kazenskega prava. ZDru-1 namreč v petem odstavku 41. člena izrecno izključuje vložitev tožbe, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in ki kot vrsto kazni določajo tudi izrek prenehanja pravne osebe. Ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe po tretjem odstavku 41. člena ZDru-1, je sodišče tožbo zavrglo.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek
Upniki niso stranke zapuščinskega postopka, razen v primeru ločitve zapuščine. Glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi, ko je prosilec kot upnik v zapuščinskem postopku po pokojnem C.C. prijavil terjatev iz naslova predhodno sklenjene posojilne pogodbe z zapustnikom, dedinje pa niso soglasno priznale terjatve upnika, sodišče ugotavlja, da odločitev tožene stranke o odobritvi BPP prosilcu kot upniku v predmetnem zapuščinskem postopku ni pravilna.
EZ člen 23a, 70, 71. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - vloga za izdajo soglasja - pristojnost za izdajo soglasja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja. Le-to je v drugem odstavku 71. člena EZ izrecno, in torej „z zakonom“ podeljeno družbi SODO d.o.o., medtem ko za nadaljnji prenos javnih pooblastil, to je za prenos javnih pooblastil „na podlagi zakona“, kot druge možnosti za njihovo pridobitev iz 121. člena Ustave RS, po presoji sodišča v citiranih določbah EZ ni podlage. Elektropodjetja torej niso tista, ki lahko, glede na 71. člen EZ, odločajo o tej zadevi, ampak je to lahko le SODO d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil, njegov zakoniti zastopnik, tj. direktor, pa lahko pooblasti osebe, zaposlene pri tretji pravni osebi (kot npr. pri elektropodjetju), da vodijo in odločajo v postopkih iz 71. člena EZ.