brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V sodni poravnavi ni bilo določeno, da mora tožena stranka v pravdnem postopku stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, temveč v korist tožnika, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je stvar tožnika, da te stroške izterja od nasprotne stranke na podlagi sklenjene poravnave, kakor tudi, da plača razliko do višine stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz narave stvari je jasno, da pomeni vzpostavitev prejšnjega stanja vzpostavitev zadnjega legalnega stanja pred nelegalnim posegom. Zadnje legalno stanje pred postavitvijo spornega objekta pa je bilo v obravnavnem primeru, ko tožnik navaja, da je stari objekt nadomestil z novim (leta 2011), stanje brez objekta.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne. To pa ni namen obravnavanega izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen (preprečiti dvakratno odškodovanje za odvzeto premoženje.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
Komunalni prispevek je javna dajatev, za kakršno zakon ne predpisuje roka, in ne gre za obligacijsko razmerje, kot zmotno navaja tožnica, zato v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi se nahajal na parceli, iz katere je nastala parcela, na kateri stoji tudi predmeten objekt, plačan, pravice, ki so tožničinima pravnima prednikoma v tistem času šle zaradi plačanega prispevka zaradi neizvedene gradnje objekta, za katerega je bil odmerjen, niso bile konzumirane. Zato niti ni bistveno, da se je gradnja treh novih stavb izvajala na drugih gradbenih parcelah in ne na gradbeni parceli, na kateri je bila predvidena gradnja hiše in za katero je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek.
V obravnavanem primeru je bistveno, ali so stroški investicije za gradnjo sekundarne komunalne opreme, ki je bila predmet navedene pogodbe z dne 7. 7. 2008, sklenjene med tožnico in še tremi investitorji, in toženko, zajeti v obračunskih stroških, na podlagi katerih je bila v odloku določena cena na enoto mere (kvadratnega metra stavbnega zemljišča in kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta). Le če bi bili, bi bil v obravnavanem primeru tožnici dvakrat zaračunan komunalni prispevek za isto komunalno opremo.
Tožeča stranka v tožbi kot izpodbijani akt navaja sklep, katerega pa tožbi ni priložila, iz odgovora tožene stranke pa izhaja, da akta pod navedeno številko ni izdala. Tožnica je bila z navedenim seznanjena, vendar kljub pozivu navedenih nejasnosti ni odpravila, niti ni predložila izpodbijanega akta. Pri tem je bila opozorjena na posledice, ki bodo nastale, če tega ne bo storila. Ker kljub pozivu tožnica vloge ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, vloga, ki jo je vložila, pa ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj ni mogoče ugotoviti, kateri akt se s tožbo izpodbija, je sodišče vlogo zavrglo.
odločba o izbiri koncesionarja - izrek ničnosti odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Predlog za ugotovitev ničnosti je ministrstvo pravilno zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka v postopku, ki lahko poleg državnega tožilca in državnega pravobranilca (sedaj državnega odvetnika) po prvem odstavku 280. člena ZUP predlaga, da se odločba izreče za nično. Tožnik pa ob vložitvi predloga tudi ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo aktivno legitimacijo.
Tožnik zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti kasneje izdane odločbe o izbiri drugega izvajalca javne službe.
Pri ugotavljanju obstoja aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče upoštevati odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-666/10 in opr. št. Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali odločba posega v pravice ali pravne koristi vlagatelja zahteve. Omenjana odločitev Ustavnega sodišča RS se namreč nanaša zgolj na ugotavljanje aktivne legitimacije v primeru uveljavljanja katerega od ničnostnih razlogov po 279. členu ZUP, ki predstavljajo najtežje kršitve pravil materialnega in procesnega prava, ki imajo lahko vpliv tudi na pravni položaj tretjih oseb, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bile udeležene. Zato stališča Ustavnega sodišča RS o aktivni legitimaciji v primeru predloga za ugotovitev ničnosti ni mogoče uporabiti tudi v primeru drugih izrednih pravnih sredstev.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za pridobitev odškodnine
Ker tožnica ne nasprotuje ugotovitvi upravnega organa, da v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vloge za sprejem v državljanstvo Republike Sloveniji ni nikoli vložila, niti ni vložila vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje, je upravni organ lahko zavrnil njeno zahtevo za določitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba za izpodbijanje očetovstva
Negativni pogoj za zavrnitev vloge za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem pa je treba določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - neskladna gradnja - skladnost projekta s prostorskimi akti - legalizacija - sprememba gradbenega dovoljenja
V primeru neskladne gradnje, ko te neskladnosti ni mogoče odpraviti s spremembo obstoječega gradbenega dovoljenja, je potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje, in sicer za objekt kot celoto. V nasprotnem primeru, ko se (sicer novo) gradbeno dovoljenje glasi le na tista dela, ki niso zajeta v že izdanem gradbenem dovoljenju, bi to pomenilo zaobid določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1, ki le v primeru spremembe gradbenega dovoljenja dovoljuje, da se nova odločba omeji le na predlagane spremembe.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dejavnosti - težko popravljiva škoda - začasna odredba
Produkt RPZ, na katerega se odredba nanaša, pomeni zgolj enega od produktov, ki jih trži tožeča stranka ter se pretežni del dejavnosti tožeče stranke nanaša na izvajanje drugih produktov, tj. PPZ in IPZ. Kar pomeni, da neizpolnjevanje sklenjenih pogodb o RPZ samo po sebi nima odločilnega vpliva na glavno dejavnost tožeče stranke in s tem tudi ne na nastanek zatrjevanih škodljivih posledic. Predvsem pa tožena stranka v zvezi z (ne)izpolnjevanjem sklenjenih pogodb in škodo, ki iz tega sledi, v odgovoru na zahtevo utemeljeno opozori na določbe 516. člena ZZavar-1 in s tem na možnost prenosa izvrševanja zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico, in to brez soglasja zavarovancev. Kar po eni strani pomeni, da se v primeru prenosa sklenjene zavarovalne pogodbe RPZ nemoteno izvršujejo še naprej, in po drugi strani, da je v primeru uspeha s tožbo mogoče vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred odredbo.
pravdno nesposobna stranka - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zavrženje tožbe
Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
ZGO-1 člen 1, 1/5. ZRud-1 člen 2, 2/4. EZ-1 člen 462. Uredba o energetski infrastrukturi člen 4, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - transformatorske postaje
Transformatorska postaja je elektroenergetski objekt (za pretvarjanje električne energije pri visoki napetosti v električno energijo pri nizki napetosti in obratno), ki je sestavni del energetske infrastrukture, skladno s 462. členom EZ-1. Transformatorske postaje v obravnavani zadevi nikakor ni mogoče uvrstiti med objekte, za katere v skladu z ZGO-1 ni potrebno gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - čezmejni spor - povračilo stroškov prevoda listin
Tožnica je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč za postopek v Republiki Avstriji v skladu z 52.f členom ZBPP. Listine v zvezi s tem so morale biti poslane pristojnemu organu v tej državi v nemškem jeziku, kot to določata prvi in drugi odstavek 52.i člena ZBPP, naloga stroškovne službe za brezplačno pravno pomoč pa je, da zagotovi prevod, kar je v predmetni zadevi tudi storila. Tožnica se torej neutemeljeno sklicuje na to, da ni naročila prevodov listin, saj postopkovna pravila službi za brezplačno pravno pomoč nalagajo, da zagotovi takšen prevod.
podelitev koncesij - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes - pravica do pritožbe
Po uveljavljeni sodni praksi mora obstajati določeno pravno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje pa vzpostavlja pravni predpis, iz katerega je razvidno, kdo ima kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Osebi, ki želi vstopiti v (tuj) upravni postopek, je torej mogoče priznati položaj stranskega udeleženca, če ji ta status izrecno priznava kateri od materialnih predpisov, ali v primeru, če iz vsebine takšnega predpisa izhaja, da je v postopku potrebna njena udeležba, da se prepreči morebitni poseg v njen pravno varovani položaj. Katere pravno varovane koristi želi v postopku varovati, mora oseba, ki želi vstopiti v postopek, zatrjevati sama.
državni tožilec - imenovanje državnega tožilca - izbira kandidata - načelo kontradiktornosti
Tožnica kot enega bistvenih postopkovnih razlogov, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločitev nezakonita, navaja kršitev kontradiktornosti, saj se v zvezi s pripombami stranke z interesom, danimi na mnenje DTS z dne 7. 6. 2017, ni imela možnosti izjaviti. Je pa očitno, da je DTS omenjenim pripombam sledil in ob njihovem upoštevanju v dokončnem mnenju spremenil svoje prejšnje mnenje tako, da je na prvo mesto med izbranimi kandidatkami postavil stranko z interesom (izbrano kandidatko A.A.), namesto tožnice, ki je bila v mnenju postavljena na prvo mesto. S takim postopanjem je bilo tudi po presoji sodišča poseženo v tožničine pravice, saj ji ni bila dana možnost, da se do navedenih pripomb opredeli. Pri tem pa je očitno, da je DTS ob upoštevanju navedenih pripomb izdelal dokončno mnenje, v katerem tožnica ni (več) bila (za razliko od mnenja) uvrščena na prvo mesto med predlaganimi kadidatkami, saj je bila v tako izvedenem postopku na prvo mesto uvrščena stranka z interesom, izbrana kandidatka A.A. Tožničini ugovori, da je bila s takim postopanjem tožnici kršena pravica do kontradiktornosti, so zato po presoji sodišča utemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - odločanje v sporu polne jurisdikcije
Tožnik je s tožbo sodišču predlagal, da se mu poleg že priznanih stroškov in nagrade dodatno prizna še znesek 53,56 EUR. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada za narok
V tretjem odstavku tar. št. 4102 ZOdvT je določeno, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. To pomeni, da nagrada po tej tarifni številki nastane le enkrat, če se na primer odvetnik v predhodnem postopku udeleži treh preiskovalnih in drugih uradnih dejanj izven glavne obravnave. Iz prilog upravnega spisa izhaja, da v konkretnem primeru glavna obravnavna ni bila opravljena, ampak je bil opravljen predobravnavni narok in narok izrek kazenske sankcije. Glede na navedeno, se sodišče strinja s toženo stranko, da predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ni mogoče enačiti z glavno obravnavno.