pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi
Bistvena okoliščina v tem postopku je, da je bil postopek ugovora zoper sporni izvršilni sklep št. In 229/2010 že enkrat začet in tudi pravnomočno končan, zato iz razloga procesne predpostavke takšnega ugovora ni mogoče vložiti še enkrat po izteku roka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - objektivni pogoj
V konkretnem primeru ne gre za postopek, kjer je obvezna obramba v smislu določb ZKP, zato se za postavitev zagovornika uporabljajo določbe ZBPP. To pomeni, da mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon, med drugim tudi objektivni pogoj iz 24. člena.
Dejstvo, da se je v postopku pridobilo dvoje izvedeniških mnenj, da so bile zaslišane priče, torej se je obširno ugotavljalo dejansko stanje, po presoji sodišča potrjuje ugotovitev tožene stranke, da bo sodišče v skladu z načelom materialne resnice po uradni dolžnosti ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze, ki so obdolžencu v korist, prav tako pa bo sodišče dolžno paziti na vse tožnikove procesne pravice že po uradni dolžnosti. Da bo morda treba za odpravo neskladij v izvedeniških mnenjih predlagati nova izvedenska mnenja, bo tako prvenstveno naloga sodišča, ravno v okviru ugotavljanja načela materialne resnice.
ukrep kmetijskega inšpektorja - ničnost odločbe - izvršljivost odločbe - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica z navedbami, da odločbe ni mogoče izvršiti zato, ker je dejanska raba spornih zemljišč že več kot 20 let drugačna od evidentirane, prav tako pa bi bila izvršitev navedene odločbe neracionalna in negospodarna, ne more utemeljevati predloga za izrek ničnosti, gre pa za ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala z rednimi pravnimi sredstvi ali v okviru drugih izrednih pravnih sredstev. Gre namreč za navedbe, ki se nanašajo na pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, na katerem temelji odločba, navedeno pa ne more biti ničnostni razlog po nobeni od točk 279. člena ZUP.
upravni spor - mnenje komisije za etiko Odvetniške zbornice - organ z javnimi pooblastili - zavrženje tožbe
Izpodbijanega mnenja Komisije za etiko odvetniška zbornica ni sprejela kot organ, kot je definiran v 1. členu ZUS-1, zaradi česar v tem primeru ni mogoč upravni spor iz 4. člena ZUS-1, kjer je možno izpodbijati le akte in dejanja organov, kot so definirani v 1. členu ZUS-1. Izpodbijanega mnenja tožena stranka torej ni sprejela kot oblastveni organ.
Sodišče načeloma ne nasprotuje temu, da bi na splošno gledano lahko pri odločitvah Komisije za etiko oziroma Častnega razsodišča lahko šlo v določenih primerih tudi za poseg v določeno pravico, vendar pa glede na slovensko pravno ureditev in ob upoštevanju ZUS-1 v povezavi z Ustavo RS (121. člen Ustave) v tovrstnih primerih, ko Komisija za etiko sprejema svoje mnenje, ni možen upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic (še manj redni upravni spor), ker bi bilo tako stališče v nasprotju s 121. členom Ustave, kjer je nedvoumno zapisano, kaj pomeni pojem javnega pooblastila.
S tako skopimi in splošnimi navedbami glede vpliva projekta na okolje tožnik ni izkazal obstoja kakršnekoli dodatnih ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje, kar je bil pogoj, da so se projektu pri merilu vpliva na okolje lahko dodelile 4 točke. Podrobneje vpliv investicije na okolje tožnik pojasnjuje šele v tožbi, v kateri pa prijavitelj na javnem razpisu zaradi težnje po enaki obravnavi prijaviteljev ne more več dopolnjevati svojih navedb v vlogi.
Tožnik je tožbo zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za pogojni odpust, vložil potem, ko je bil že odpuščen s prestajanja kazni zapora. Zato si z vloženo tožbo tudi v primeru morebitne ugoditve ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nova lokacija opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Določba 3. člena ZZDej, ki jo tožena stranka kot pravno podlago za izdajo dovoljenja navaja v uvodu svoje odločbe, vsebuje le pooblastilo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ne pa tudi pooblastila za odvzem dovoljenja, ki mora biti v zakonu posebej določeno. Ker ZZDej posebnih določb o odpravi oziroma razveljavitvi izdanega dovoljenja ne vsebuje, je odprava ali razveljavitev pravnomočne odločbe dopustna le na podlagi izrednih pravnih sredstev po določbah ZUP, če so za njihovo uporabo izpolnjeni predpisani pogoji.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je svoji prošnji priložil delovno dovoljenje in pogodbo o zaposlitvi, ki jo je sklenil z gospodarsko družbo B. d.o.o., zato ne morejo več obstajati razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, saj iz navedenega izhaja, da tožnik očitno ni več zaposlen kot direktor pri tisti gospodarski družbi, kjer so bile zaznane kršitve. Tožena stranka pa ni utemeljila, da tožnikovo zdajšnje bivanje v Sloveniji, ko je zaposlen kot pek, vzpostavlja domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Člen 48 ZBPP določa več pogojev za nastanek obveznosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči za vrnitev stroškov postopka, izplačanih iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. Navedena določba ne govori samo o tem, da je upravičenec delno ali v celoti uspel v postopku, temveč tudi, da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke.
sklep o izvršbi - obnova postopka - obnova izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi za izterjavo denarne kazni v postopku upravne izvršbe nedenarne terjatve s prisilitvijo, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, ni akt, glede katerega bi bilo mogoče obnoviti postopek.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - telesna in duševna zmožnost voziti vozilo
V skladu s členom 54 ZVoz, ki določa pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, se to lahko izda le, če je oseba telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Termin „duševna zmožnost“ torej določa zakon, zato so tožbeni ugovor v zvezi s tem neutemeljeni.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - odločitev organa sodne veje oblasti - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi izpodbija sklep okrajnega sodišča, ker meni, da je terjatev, ki je bila predmet izvršilnega postopka, že absolutno zastarala. Izpodbijani sklep sodišča pa ni upravni akt v skladu z 2. členom ZUS-1, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, temveč predstavlja odločitev sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1. Gre za akt izdan v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katere pa je zagotovljeno sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja
Določitev primernega roka za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji je v pristojnosti zakonodajalca. Rok treh let od uveljavitve zakona pa je po presoji sodišča tudi primeren rok za uveljavitev pravice.
ZUP člen 4, 63, 63/2. ZVis člen 73b, 73b/3. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov 24, 24/1.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - rok za oddajo prošnje - po elektronski pošti oddana vloga
Določilo tretjega odstavka 73.b člena ZVis, ki ministra, pristojnega za visoko šolstvo, pooblašča za določitev podrobnejše ureditve subvencioniranja bivanja študentov, ne more pomeniti pooblastila, da minister s podzakonskim aktom to določi povsem drugače od zakonske ureditve v ZUP.
Pisanja, oddanega po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, po določbah ZUP sploh ni mogoče šteti kot pisno vlogo.
ZMZ člen 28, 28/1, 28/1-2, 28/1-3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite in glede vsebine te zaščite člen 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-b, 15/1-c.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna škoda - prosilec iz Afganistana
V primeru 2. alineje 28. člena ZMZ je pravno zavarovana dobrina človekova pravica do prepovedi nečloveškega ravnanja (in mučenja), ki je absolutno zavarovana dobrina in po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) varstvo te pravica pride v poštev v primeru splošnega nasilja v določeni državi samo izjemoma. V primeru zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ oziroma člena 15c. Kvalifikacijske direktive II pa ne gre zgolj za varstvo absolutne pravice, kajti poleg „življenja“ je zavarovana tudi „osebnost“ civilista; zakonodajalec EU je samo dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca izrecno vezal na kršitve absolutnih pravic (26. člen ZMZ), ne pa tudi dejanja resne škode iz 3. alineje 28. člena ZMZ. Dejanja resne škode iz 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ so vezana na kršitve absolutnih pravic, ker se ta zaščita z vidika prava EU veže na zaščito po EKČP.
Še bolj konkretno se razlika med 3. alinejo 28. člena ZMZ na eni strani in 2. alinejo 28. člena oziroma 3. členom EKČP na drugi strani kaže pri konceptu notranje zaščite (vključno z ureditvijo subjektov zaščite). Pravo EU namreč daje višjo raven zaščite prosilcem, kot jo daje sodna praksa ESČP. Z vidika sodne prakse ESČP namreč ni pomembno, kdo zagotavlja zaščito pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem v primeru splošnega nasilja in kritičnih življenjskih razmer izvorni državi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - lastnik objekta - vpis v zemljiško knjigo - objekt za opravljanje kmetijske dejavnosti
Na obveznost plačila NUSZ ne more vplivati dejstvo, da tožeča stranka v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnica. Lastništvo namreč dokazujejo priložene kupne pogodbe, iz katerih izhaja nakup teh objektov dne 23. 3. 1990. Ker je šlo v danem primeru sklenitve prodajnih pogodb za prenos pravice uporabe, vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, zemljišča pod stavbami pa so na lastnika-tožnika prešla ex lege na podlagi določb Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Prav tako na obveznost odmere in plačila NUSZ ne more vplivati prepoved obremenitve in odsvojitve, saj ta prepoved ne posega v pravico lastnika objekt uporabljati.
Objekta v času odmere spornega nadomestila nista služila opravljanju kmetijske dejavnosti, kar ni sporno, niti takšne lastnosti objektov tožeča stranka ne more dokazovati s podatkom, da se je nekoč takšna dejavnost v teh objektih že opravljala.
obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku
Tožnik pravnega interesa za sodelovanje v postopku kot stranka ni izkazal, s tem pa tudi ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za obnovo postopka.
ukrep kmetijskega inšpektorja - podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe - nova vloga - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - ugovor v izvršilnem postopku
O zahtevi tožnice za podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe je bilo pravnomočno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Ni pravilno tožničino stališče, da navedena odločba drugostopenjskega organa ni pravnomočna iz razloga, ker je tožnica vložila novo zahtevo za podaljšanje tega roka. Prav tako se ne morejo upoštevati ugovori, da so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je dani rok prekratek.
Postopek izvršbe se začne na podlagi izvršljivega naslova, zato v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnica bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo. Ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Pri presoji prošnje se kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh. Toženka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožnik v zadevi, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta ugotovitev je ustrezno in pravilno obrazložena.