V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Organ mora v primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisna ugotovitev, ali je tožnik brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Iz zbranih podatkov namreč izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - pravni interes
Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal pravilno, ko je pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja upošteval posplošeno tržno vrednost nepremičnin, navedeno v registru nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - družinsko podjetje - nepopolno ugotovljeno dejstva
Za prvo-tožečo stranko je prošnjo vložil njegov tast, ki je lastnik podjetja, ki ga vodi v Sloveniji in je državljan Republike Slovenije in sicer z namenom, da bi sebe zaradi zdravstvenih razlogov razbremenil in da bi podjetje prevzel družinski član glede na to, da zakoniti zastopnik podjetja nima moških potomcev. Poleg dopisa, v katerem je zastopnik podjetja C.C. prepričljivo opisal ozadje in razloge za prepis lastništva in zaposlitev prvo-tožeče stranke, je zastopnik podjetja (sedaj drugotožeče stranke) v potrditev svojih navedb predložil tudi dokaz, in sicer zaključno odpustnico iz ambulante z dne 26. 10. 2011. Tožena stranka teh dejstev v dokazni oceni ni upoštevala.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - podaljšanje omejitve gibanja
Organ mora tudi pri podaljšanju trajanja ukrepa preizkusiti, ali razlogi za omejitev gibanja še obstojijo, torej vključno s tem, ali je to potrebno zaradi dokončanja postopka. Brez slednjega bi podaljševanje omejitve gibanja predstavljalo avtomatizem (če bi imel zakonodajalec tak namen, bi že v izhodišču dopustil možnost izreka štirimesečne omejitve), upravnemu organu pa omogočalo dodaten čas za izdajo odločbe v zvezi s prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito, čeprav v okoliščinah, v katerih bi lahko o njej že odločil.
ZUP člen 87. ZUP (1986) člen 86, 87, 230, 230/1, 239.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev akta
Pritožba, ki je bila vložena po preteku petnajstdnevnega roka, je prepozna. Zato jo je bilo treba zavreči. Vročitev je bila sicer opravljena po 87. in 86. členu ZUP/86 in ne po 87. členu ZUP/99, vendar pa to ne vpliva na pravilnost predmetne odločitve.
ZRud-1 člen 40, 40/1, 40/1-2. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - obvezne priloge vloge - nepopolna vloga
Občinska uprava zahtevane izjave ni mogla izdati brez situacijskega načrta pridobivalnega prostora, ki ga je bil dolžan priložiti tožnik. Zato je bila vloga za izdajo potrdila nepopolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih organ potrebuje za izdajo zahtevanega potrdila. Ker tožnik tudi po pozivu organa vloge v postavljenem roku ni dopolnil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član - zunajzakonski partner prosilca - nov dokaz - tožbena novota
Tožena stranka ni imela podlage, da bi ob odsotnosti podatka o razmerju člana gospodinjstva do nosilca gospodinjstva sama sprejela zaključek o tem, ne da bi predhodno z navedenim seznanila tožnico in ji dala možnost, da se o teh zaključkih izjasni, ter da predloži nasprotne dokaze. Novo dokazilo, ki ga je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavlja nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
Iz prvega odstavka 292. člena ZUP izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnik bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zakonska podlaga za odločanje - določitev gradbene parcele - parcelacija - vrednotenje podržavljenega premoženja
Organ mora v postopku denacionalizacije skrbeti, da je elaborat parcelacije izdelan tako, da zadosti ZEN.
Odločba se na neobjavljeno navodilo, katerega pravna narava ni jasna, ne bi mogla sklicevati, pač pa bi se mogla opirati le na zakone in druge ustrezne predpise, ki urejajo relevantna vprašanja določanja funkcionalnih zemljišč in parcelacije zaradi možnosti vračanja delov nepremičnin itd.
Sodišče odločitve o vračanju delov nepremičnin, ki glede na stanje zemljiškega katastra nimajo samostojnih parcelnih številk, same po sebi ne presoja kot nezakonite. Vendar pa ugotavlja, da se izpodbijana odločba opira na Strokovno navodilo in usmeritve upravnim enotam za postopanje pri določitvi funkcionalnih zemljišč, odmerah in parcelacijah v postopku denacionalizacije (izrecno se nanj sklicuje tudi elaborat zemljiškokatastrske meritve z dne 2. 7. 2007), na katero bi se, kot na zakonito podlago ne mogla opirati. Poleg tega pa izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, da bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZDavP-2 člen 76. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - drugi dohodki - dokazovanje - dokazno breme
V danem primeru je med strankama sporno, ali gre pri znesku 50.000 EUR, ki ga je dobil tožnik nakazanega na svoj transakcijski račun z namenom nakazila priliv "consulting fee" s strani družbe C. s sedežem na Britanskih deviških otokih, preko računa odprtega na Cipru, za dohodek tožnika, ki se v smislu določil ZDoh-2 obdavči. Po mnenju sodišča je imel davčni organ podlago za ugotovitev, da je ob zgoraj omenjenih nespornih dejstvih davčna obveznost za tožnika nastala. Dokazno breme, da davčna obveznost ni nastala oziroma da je ta zmanjšana, je na strani davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru je bilo dokazno breme na strani tožeče stranke vse od takrat, ko je bila seznanjena z ugotovitvami davčnega organa o obdavčljivem dohodku, po katerem je dokazovanje, da je davčna osnova nižja od tiste, ki jo je ugotovil davčni organ, dolžnost zavezanca za davek. Davčni organ mora stranki postopka sicer omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na strani zavezanca za davek oziroma dokazovanje v njegovi sferi. Ni tudi sporno, da je tožnik imel možnost sodelovanja v davčnem postopku. Tožnik dokaznega bremena glede trditve, da sporni znesek 50.000 EUR ne zapade pod obdavčitev, glede na ugotovljeno dejansko in pravno podlago, ne more prevaliti na davčni organ. Riziko nedokazanih trditev mora prevzeti sam.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - tožbena novota
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.
Zakonskih zadržkov za to, da bi vprašanja, ali fizična oseba šteje za kmeta po določbah 24. člena ZKZ, kot predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati ali rešiti sam organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla, ali pa se postopek mora prekiniti, ni ne v ZUP, ne v ZKZ, ne drugem zakonu. Postopek za izdajo odločbe o statusu kmeta je res postopek z eno stranko, ki postavi zahtevek za izdajo odločbe. V tem postopku tožnik res ni sodeloval, imel pa je možnost ugovarjati dejstvom, ki so bila podlaga za ugotovitev statusa kmeta že v postopku odobritve pravnega posla. Ni podlage za razlikovanje v primerih, ko je postopek prekinjen in se je odločalo o statusu kmeta s posebno odločbo ali pa se o tem odloča znotraj postopka.
V skladu z določili druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ je bilo pravilno ugotovljeno, da ima predkupno pravico stranka z interesom, ki izpolnjuje pogoj po drugi alineji 23. člena ZKZ, ker s svojim zemljiščem meji na zemljišče prodajalca.