brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe
Organ mora v primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Upravičenki je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč med ostalim tudi za vložitev tožbe glede izločitve dela parcele, upravičenka pa je takšno tožbo tudi vložila. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da v tem obsegu upravičenki brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - uvedba kazenskega postopka
Tožnica v obravnavani sporni zadevi uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Vrhovno sodišče RS je zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po 1. odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa takšna zahteva upravičenega tožilca ni bila podana.
v konkretnem primeru ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti BPP.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZUP člen 87. ZUP (1986) člen 86, 87, 230, 230/1, 239.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev akta
Pritožba, ki je bila vložena po preteku petnajstdnevnega roka, je prepozna. Zato jo je bilo treba zavreči. Vročitev je bila sicer opravljena po 87. in 86. členu ZUP/86 in ne po 87. členu ZUP/99, vendar pa to ne vpliva na pravilnost predmetne odločitve.
ZRud-1 člen 40, 40/1, 40/1-2. ZUP člen 66, 66/2, 67, 67/2.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - obvezne priloge vloge - nepopolna vloga
Občinska uprava zahtevane izjave ni mogla izdati brez situacijskega načrta pridobivalnega prostora, ki ga je bil dolžan priložiti tožnik. Zato je bila vloga za izdajo potrdila nepopolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih organ potrebuje za izdajo zahtevanega potrdila. Ker tožnik tudi po pozivu organa vloge v postavljenem roku ni dopolnil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo kot nepopolno zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožnik zaposlen, pri tem pa ni ugotovil, kakšno plačo je v tem obdobju prejel. To pa je za odločitev ključno, saj je od tega odvisna ugotovitev, ali je tožnik brezplačno pravno pomoč prejel neupravičeno. Iz zbranih podatkov namreč izhaja, da tožnik kljub temu, da je bil zaposlen, plače ni prejel.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član - zunajzakonski partner prosilca - nov dokaz - tožbena novota
Tožena stranka ni imela podlage, da bi ob odsotnosti podatka o razmerju člana gospodinjstva do nosilca gospodinjstva sama sprejela zaključek o tem, ne da bi predhodno z navedenim seznanila tožnico in ji dala možnost, da se o teh zaključkih izjasni, ter da predloži nasprotne dokaze. Novo dokazilo, ki ga je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavlja nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
lokalne volitve - potrditev mandatov - nepravilnosti pri delu volilnega odbora - volilna pravica - omejitev izvrševanja volilne pravice - oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo
ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - podaljšanje omejitve gibanja
Organ mora tudi pri podaljšanju trajanja ukrepa preizkusiti, ali razlogi za omejitev gibanja še obstojijo, torej vključno s tem, ali je to potrebno zaradi dokončanja postopka. Brez slednjega bi podaljševanje omejitve gibanja predstavljalo avtomatizem (če bi imel zakonodajalec tak namen, bi že v izhodišču dopustil možnost izreka štirimesečne omejitve), upravnemu organu pa omogočalo dodaten čas za izdajo odločbe v zvezi s prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito, čeprav v okoliščinah, v katerih bi lahko o njej že odločil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice - načelo zaslišanja stranke
ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
denacionalizacija - ničnost odločbe - funkcionalno zemljišče - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhajajo dokazi, na katerih toženka utemeljuje svoje razloge in šteje s strani tožnice zatrjevana dejstva za neizkazana. Toženka se je tudi, ne da bi bilo to razvidno, na kateri podlagi, postavila na stališče, da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca. Odločitev je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, saj se toženka ni opredelila do razlogov, ki jih je navajala tožnica in njenih dokazov. Izpodbijane odločitve se zato ne da preizkusiti. Toženka pa tožnici tudi ni dala možnosti, da se izjavi o okoliščini, na katero je oprla svojo odločitev (da je sporno zemljišče funkcionalno zemljišče k stavbi denacionalizacijskega upravičenca) in ki pred tem v postopku ni bila zatrjevana in izpostavljena. Že iz teh razlogov (kršitev 9. člena in 214. člena ZUP) je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti, saj je kršitev določb postopka lahko vplivala na odločitev v zadevi.
Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti. Kolikor pa je že bila izvršena z vpisom v zemljiško knjigo, to še ne pomeni, da je ta denacionalizacijska odločba glede vračila v last tudi dejansko izvršljiva (v obsegu zemljišča, na katerem stojijo objekti v lasti tretje osebe).
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - načelo upoštevanja osebnega dostojanstva zavezanca za davek
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je mogoče opraviti izvršbo z različnimi sredstvi davčne izvršbe, je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, če se z njim(i) doseže namen izvršbe. Navedeno načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga.
Določba drugega odstavka 142. člena ZDavP-2, po kateri je pri izvajanju izvršbe davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna, ni povezana z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka tega člena in se tudi ne nanaša na izbiro izvršilnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena.
ZUS-1 člen 2, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZLet člen 17, 17/3, 17/3-6. ZPomK-1 člen 64, 64/2, 66, 66/1, 66/1-3. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije člen 25, 25/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - zavrženje tožbe - spričevalo letalskega prevoznika - stroški - omejevanje prostega nastopanja - letna tarifa
Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije je splošni akt, kar med strankami niti ni sporno. Sodišče je zato tožbo v delu, ko tožnik predlaga ugotovitev nezakonitosti Tarife, ker ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
Tožnik je zavezanec za plačilo na podlagi izpodbijanega sklepa, ker ima sedež v RS in s strani agencije je njemu izdano spričevalo. Da bi bil tožnik diskriminiran v odnosu do drugih domačih podjetij, tožnik ne zatrjuje. Za tuje prevoznike (glede na sedež) pa agencija ni pristojna, da izvaja stalni nadzor nad izvajanjem veljavnosti AOC teh prevoznikov. Da pa bi bil iz navedenega razloga (torej zaradi plačila letne tarife) tožnik diskriminiran v odnosu do tujih podjetij, pa z navedenim (z zavezo do plačila, ki jo ustvarjata ZLet in Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo RS) ni dokazal.
Iz prvega odstavka 292. člena ZUP izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnik bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.
Zakonskih zadržkov za to, da bi vprašanja, ali fizična oseba šteje za kmeta po določbah 24. člena ZKZ, kot predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati ali rešiti sam organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla, ali pa se postopek mora prekiniti, ni ne v ZUP, ne v ZKZ, ne drugem zakonu. Postopek za izdajo odločbe o statusu kmeta je res postopek z eno stranko, ki postavi zahtevek za izdajo odločbe. V tem postopku tožnik res ni sodeloval, imel pa je možnost ugovarjati dejstvom, ki so bila podlaga za ugotovitev statusa kmeta že v postopku odobritve pravnega posla. Ni podlage za razlikovanje v primerih, ko je postopek prekinjen in se je odločalo o statusu kmeta s posebno odločbo ali pa se o tem odloča znotraj postopka.
V skladu z določili druge alineje prvega odstavka 23. člena ZKZ je bilo pravilno ugotovljeno, da ima predkupno pravico stranka z interesom, ki izpolnjuje pogoj po drugi alineji 23. člena ZKZ, ker s svojim zemljiščem meji na zemljišče prodajalca.