• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>
  • 161.
    UPRS sodba I U 1268/2014
    4.12.2014
    UL0010255
    ZBPP člen 49, 49/1.
    brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - sprememba premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe
    Za odločitev o vračilu na podlagi 49. člena ZBPP ne zadostuje, da upravni organ po štirih letih preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju. Brez tega bi uveljavljanje tovrstnih zahtevkov organom za BPP omogočilo odpravo stroškovnih posledic neutemeljeno odobrene in izplačane BPP.
  • 162.
    UPRS sodba III U 190/2014
    4.12.2014
    UN0021352
    ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5.
    dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
    Sodišče sicer pritrjuje tožbenemu stališču, da zgolj dejstvo, da prosilec za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje v Republiki Sloveniji ni plačal vseh zapadlih davčnih obveznosti, samo po sebi ne zadošča za utemeljitev zavrnitve njegove prošnje iz razloga po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, vendar izpodbijana odločba ne temelji na takšnem stališču. Iz njene obrazložitve je razvidno, da tožnik davčnih obveznosti ne poravnava od decembra 2007. Dejstvo, da je bilo v preteklosti tožniku kljub obstoju davčnega dolga izdano dovoljenje za prebivanje oz., da je bilo to podaljšano, samo po sebi ne pomeni, da bi mu moralo biti podaljšano tudi tokrat. Nasprotno, kaže na to, da je toženka prav zaradi večletnega obstoja dolga tokrat utemeljeno odločila drugače. Zato je neutemeljen očitek o arbitrarnosti izpodbijane odločitve.
  • 163.
    UPRS sodba II U 378/2014, enako tudi II U 257/2014
    3.12.2014
    UM0012119
    ZUSDDD člen 1. ZUP člen 149, 260, 260-2.
    dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko neprekinjeno življenje v Republiki Sloveniji - kriva izpovedba priče - obnova postopka
    Po 149. členu ZUP je upravni organ glede vprašanja, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je toženec spoznan za krivega. Pri tem gre lahko za katerokoli kaznivo dejanje, ki je v vzročni zvezi z izdano dokončno odločbo, in ki je vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja ali pa sicer na vsebino dispozitiva izdane odločbe. V skladu z navedenim je bil torej upravni organ vezan na ugotovitev, da so priče krivo izpovedale v upravnem postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje tožeče stranke glede njenega dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji.
  • 164.
    UPRS sodba II U 291/2014
    3.12.2014
    UM0012041
    ZDru-1 člen 3, 41, 41/1, 44, 44/2.
    prepoved delovanja društva - izbris društva iz registra društev - razlogi za izbris društva
    Ker je bilo tožeči stranki s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 prepovedano delovanje, je prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZDru-1 pravilno odločil, da se tožeča stranka izbriše iz registra društev.
  • 165.
    UPRS sodba II U 180/2014
    3.12.2014
    UM0012080
    ZGO-1 člen 36.
    gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnjo manj zahtevanega objekta - lokacijsko dovoljenje - odmiki objekta
    Tožeča stranka vlaga tožbo zoper gradbeno dovoljenje, ki je izdano na podlagi 36. člena ZGO-1, po katerem je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Zato so se ugovori, ki se nanašajo na lokacijo objekta, lahko uveljavljali le v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. Vprašanje odmika objekta od posestne meje ter s tem povezanega izračuna faktorja pozidanosti in izrabe zemljišča je bilo tako predmet postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja.
  • 166.
    UPRS sodba I U 1841/2014
    3.12.2014
    UL0010256
    ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 21, 21/1, 21/3, 22, 22/1, 27.
    mednarodna zaščita - status begunca - dejanja preganjanja - subsidiarna zaščita - verodostojnost prosilca - dvom v prosilčevo identiteto - načelo nevračanja
    Tožnikove izjave očitno ne predstavljajo razlogov preganjanja, ki bi opredeljevali tožnika kot begunca, zato mu ni mogoče priznati niti zaščite s tem statusom. V tej situaciji pa je bil organ dolžan preizkusiti, ali niso morebiti izpolnjeni pogoji za priznanje statusa subsidiarne zaščite.

    Upravni organ zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da obstoji dvom v prosilčevo identiteto takoj, ko ta ne predloži ustreznega dokumenta, pa čeprav pojasni razloge, zakaj ga nima (v prošnji za mednarodno zaščito je tožnik to razložil – 2. stran obrazložitve izpodbijane odločbe – s splošnim stanjem v Nigeriji, ker da tam dokumenti niso potrebni, če potuješ, si priskrbiš potni list, sam pa si dokumentov zaradi težav ne more priskrbeti), ni ugotavljal drugih okoliščin. S tem je kršil prvi odstavek 22. člena ZMZ, ki pristojnemu organu nalaga, da tudi po uradni dolžnosti ugotavlja dejansko stanje in izda zakonito in pravilno odločitev. V obravnavanem primeru, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik v letu 2008 zaprosil za azil v Italiji in kasneje še v Grčiji, preverjanje identitete s strani organa tudi ni bilo onemogočeno. To pomeni, da dvom v tožnikovo istovetnost ni bil ugotovljen, s tem pa ne okoliščina, ki bi govorila o njegovi splošni neverodostojnosti.

    Celo če se šteje, da je tožnik neverodostojna oseba, ni mogoče mimo tega, da je upravni organ pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne zaščite in s tem povezanega načela nevračanja dolžan preveriti prosilčeve izjave v povezavi s specifičnimi in splošnimi informacijami, povezanimi z njegovim primerom, na kar napotuje že tretja alineja tretjega odstavka 21. člena ZMZ.
  • 167.
    UPRS sodba II U 433/2014
    3.12.2014
    UM0012035
    ZLV člen 100, 101.
    varstvo volilne pravice - volitve članov občinskega sveta - volitve članov sveta krajevne skupnosti - potrditve mandatov
    Pritožničini ugovori glede zatrjevanih nepravilnosti pri delu volilnega odbora na volišču so povsem pavšalni in pritožnica z njimi ni uspela izkazati, da so imele vpliv na volilni izid.
  • 168.
    UPRS sodba II U 267/2014
    3.12.2014
    UM0012100
    ZUP člen 67. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 220, 220/3, 224.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - nepopolna vloga - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje vloge
    Po presoji sodišča je razpisodajalec s predmetnim razpisom sledil določilu tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije in natančno navedel pogoje, ki jih mora vloga izpolnjevati, da bo štela kot formalno popolna. Ko je ugotovil, da to ni, je najprej v skladu s prvim odstavkom 224. člena pravilnika tožečo stranko pisno pozval na dopolnitev, pri čemer je bilo natančno pojasnjeno, v čem je vloga tožeče stranke nepopolna oziroma, kaj je treba storiti, da bo zadostila pogoju dejanske popolnosti.
  • 169.
    UPRS sodba II U 274/2014
    3.12.2014
    UM0012101
    ZRPPR1015 člen 3. Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 točka 2.7, 2.8.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - neupravičeni stroški
    Računalniška oprema ni vgrajena v stroj, ampak je samostojna in se lahko uporablja tudi brez ostalih priprav, zato po predmetnem javnem razpisu predstavlja neupravičen strošek.
  • 170.
    UPRS sodba IV U 14/2014
    2.12.2014
    UC0031026
    ZPOP-1 člen 21.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - dopolnitev vloge
    Merila javnega razpisa so bila transparentna. Pogoji za pridobitev točk pri posameznih merilih (tudi pri spornem merilu 6) so določno navedeni, tako da je po presoji sodišča na podlagi tega merila ocenitev vloge tožeče stranke v skladu s pogoji razpisa.

    Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pozvati tožečo stranko na dopolnitev vloge, kolikor bi menila, da priložena pogodba ne zadostuje merilom iz razpisne dokumentacije. V postopku javnega razpisa gre za postopek, kjer se določila ZUP, ki se nanašajo na dopolnitev vlog, uporabljajo zgolj subsidiarno. V javnem razpisu je pod točko 12 določeno, da sklad lahko od prijavitelja zahteva dodatno dokumentacijo. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezne zavrnejo. Poziv k predložitvi dodatne dokumentacije se torej nanaša na primere nepopolne (manjkajoče) dokumentacije, za kar pa ne gre v tem primeru. Tožeča stranka je namreč predložila popolno vlogo z vso dokumentacijo in pogodbami in je s tem zadostila pogojem za nadaljnjo, vsebinsko oceno vloge. Tako tožena stranka ni imela pravne podlage da bi tožečo stranko pozvala k dopolnitvi vloge z ustrezno prodajno pogodbo.
  • 171.
    UPRS sklep I U 439/2014
    2.12.2014
    UL0010531
    ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZSPJS-S člen 1, 7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    sistem plač v javnem sektorju - zapisnik inšpektorata za javni sektor - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
    Po presoji sodišča tožeča stranka pravnega interesa za upravni spor, ki ga zatrjuje v tožbi in pripravljalni vlogi, ne izkazuje. Sklicevanja na slabo delovno klimo med zaposlenimi ter izražanja interesa nasploh, da se dejansko stanje pravilno ugotovi, pri ugotavljanju pravnega interesa za tožbo ni mogoče upoštevati, saj ne gre za okoliščine, ki bi vplivale na pravni položaj tožeče stranke. Ker so ukrepi po zapisniku izvršeni v celoti, tožeči stranki oziroma njeni odgovorni osebi tudi sankcije za prekršek več ne grozijo. Vprašanje materialnih posledic začetih sodnih postopkov pa ostaja odprto in neizkazano, saj jih tožeča stranka v svojih vlogah ni konkretno navedla. Še zlasti pa ostaja vprašanje posledic odprto zato, ker je med sodnim postopkom začela veljati sprememba zakona (ZSPJS-S), s katero so povsem drugače (bistveno ugodneje za delavce) urejena sporna razmerja (postopki za vračilo preveč izplačanih plač), tako tista pri delodajalcih, kot tudi postopki, ki se vodijo pred sodišči. Z ZSPJS-S se spreminjajo tudi določbe glede načina dela inšpektorja ter zoper zapisnik uvaja ugovor. S tem se zoper zapisnik uvaja pravno varstvo, ki ga tožeča stranka zahteva v tožbi in ki ga je v konkretnem primeru zoper izpodbijani po prehodnih določbah zakona tudi lahko uveljavila. Glede na povedano je sodišče presodilo, da tožeča stranka pravne koristi, ki bi jo dosegla s tožbo, ne izkazuje in je zato tožbo zavrglo.
  • 172.
    UPRS sodba I U 711/2014
    2.12.2014
    UL0010371
    ZDoh-2 člen 101, 101/1, 101/2.
    dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - stavbno zemljišče - čas pridobitve kapitala
    Izpodbijana odločba temelji na zmotni ugotovitvi, da je bila predmet odsvojitve nepremičnina, pridobljena z graditvijo, in posledično na nepravilni uporabi 101. člena ZDoh-2 o času pridobitve kapitala.
  • 173.
    UPRS sodba I U 555/2014
    2.12.2014
    UL0010353
    Konvencija med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 6, 6/1, 6/3. ZDavP-2 člen 284a. ZDoh-2 člen 75, 75/1, 77, 77/1.
    dohodnina - akontacija dohodnine - oddajanje premoženja v najem - premoženje v ZDA - dvojno obdavčenje
    Davčni organ je imel veljavno pravno podlago, da je tožnici odmeril akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem v ZDA.
  • 174.
    UPRS sodba I U 1053/2014
    2.12.2014
    UL0010085
    ZUP člen 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS člen 21. Navodilo za uporabo meril člen 3.
    javni razpis - humanitarna organizacija - obrazložitev odločbe - onemogočena presoja sprejete odločitve
    Obrazložitev ni samo v nasprotju z določbami ZUP, ki se uporabljajo smiselno, temveč tudi v nasprotju z določbami Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS in Navodila za uporabo meril. Iz 21. člena navedenega Pravilnika jasno izhaja, da se v obrazložitvi sklepa med drugim navedejo poglavitni vsebinski razlogi za sprejeti sklep ter poleg ocene tudi (dejanske) ugotovitve, ki utemeljujejo odločitev. Iz 3. člena Navodila pa izhaja, da so organi FIHO tako v predlogih za razporeditev oz. dodelitev sredstev kot v sklepih o razporeditvi oziroma dodelitvi sredstev dolžni obrazložiti, kako so ta Navodila upoštevali pri ocenjevanju. V obravnavani zadevi to ni bilo storjeno. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako pomanjkljiva, da iz njega ne izhajajo niti merila, ki naj bi se upoštevala v konkretni oceni, kaj šele njihova presoja.
  • 175.
    UPRS sodba I U 74/2014
    2.12.2014
    UL0010580
    ZPOP-1 člen 21.
    javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - prag za dodelitev sredstev - zvišanje praga med postopkom - merila javnega razpisa - komisija za dodelitev sredstev - člani komisije - anonimnost članov
    Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) ni v nasprotju z določbami javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter na ta način da prednost tistim vlogam, ki so dosegle pri ocenjevanju višje število točk, kot to nenazadnje narekujejo tudi določbe razpisa. Da imajo v takšnem primeru vloge z višjim številom točk prednost pri dodeljevanju sredstev, je namreč izrecno določeno v 5. točki razpisa (Merila za izbor upravičencev), višji določeni prag pa predstavlja način, kako se navedeni cilj doseže.

    Imena in priimki predsednika in članov komisije za dodelitev sredstev niso javni. Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi.
  • 176.
    UPRS sodba I U 1976/2013
    2.12.2014
    UL0010940
    ZDavP-2 člen 68.
    odmera davka v posebnih primerih - terjatev davčnega zavezanca - posojilna pogodba - zakrivanje dejanskega izvora nakazanih sredstev
    Tožbena trditev, da potek poslovnih dogodkov, ki ga ugotavlja davčni organ, nima ekonomskega smisla, le dodatno potrjuje ugotovitev, da je šlo pri sklenjenih posojilnih pogodbah za zakrivanje dejanskega izvora nakazanih sredstev. Davčni organ obrazloženo zavrne tudi tožnikovo navedbo, da ni imel zadostnih denarnih sredstev za financiranje posojila, ki mu je očitano; v delu obrazložitve, ki jo navaja tožnik, pa le dodaja, da terjatev tožnika izhaja iz navedenih pogodb, potrjujeta pa jo tudi oba kasnejša direktorja obeh družb, čemur ni mogoče očitati nelogičnosti. Kot nedvoumno izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, je bil denar družbi nakazan kot posojilo. Ko gre za posojilo, o prihodku pravne osebe ni mogoče govoriti, ob vračilu posojila pa tudi ne o obdavčljivem dohodku posojilodajalca.
  • 177.
    UPRS sodba I U 1730/2014
    2.12.2014
    UL0010114
    ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
    Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh.
  • 178.
    UPRS sodba I U 882/2014
    2.12.2014
    UL0011042
    ZUreP-1 člen 93, 93/3. ZPNačrt člen 109.
    razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - gospodarska javna infrastruktura
    Sodišče se s tožnico ne strinja, da bi mogla kot razlastitvena upravičenka na podlagi 92. člena ZUreP-1 javno korist za razlastitev izkazovati na drug način, ne le z ustreznim državnim ali občinskim prostorskim aktom v smislu tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 – glede na to, da gre v obravnavanem primeru za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka tega člena: za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. V 92. členu ZUreP-1 so namreč zgolj navedeni pogoji za razlastitev, med temi ugotovljena javna korist. Besedilo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 pa ob uporabi jezikovne metode tudi daje podlago za razlago določbe le v pomenu, da je javno korist za razlastitev mogoče izkazati le z ustreznim prostorskim aktom, tak pomen določbe pa tudi logično izhaja iz drugih členov tega zakona, ki urejajo razlastitev.
  • 179.
    UPRS sodba I U 621/2014
    2.12.2014
    UL0010101
    ZDavP-2 člen 101.
    davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - finančni pogoj
    Odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog davčnega dolga predstavljajo izjemo od siceršnje, z zakonom predpisane obveznosti davčnega zavezanca, da poravna davčni dolg v predpisani višini in v predpisanih rokih. Zato morajo biti pogoji, ki so predpisani za uveljavljanje davčne ugodnosti, v celoti in dosledno izpolnjeni ter kot takšni zavezujejo tako davčnega zavezanca kot davčni organ, ki odloča v konkretnem primeru o odlogu oziroma o obročnem plačilu davka. Gre torej za davčno dobroto in ne za pridobljeno (socialno) pravico.
  • 180.
    UPRS sodba IV U 261/2013
    2.12.2014
    UC0031019
    EZ člen 64n, 64n/4. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6. URS člen 74.
    podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sprememba višine finančne podpore - poseg v pridobljene pravice - svobodna gospodarska pobuda - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev
    Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.

    Sodišče se ne strinja s tem, da je zaradi spremembe Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov prišlo do kršitve svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS. Gre za svobodo podjetništva, ki se med drugim kaže tudi v svobodni izbiri dejavnosti. Kako naj bi sprememba podporne sheme posegla v tožnikovo svobodno gospodarsko pobudo iz tožbe ni razvidno, tako tudi ne, na kakšen način je spremenjena Uredba spremenila obstoječe pogoje za opravljanje njegovega dela.

    Podpora je namenjena vzpodbujanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov, ne pa temu, da bi prejemniku omogočila, da so prihodki v zvezi z obratovanjem naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, večji od stroškov njene proizvodnje.

    Noben zakon ne predvideva sodelovanja javnosti pri sprejemanju vladnih uredb, s katerimi podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Zato tožniku ni mogoče pritrditi, da bi moral biti osnutek spornih sprememb Uredbe v vsakem primeru objavljen.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 10
  • >
  • >>