• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 4
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep I Cpg 327/2001
    17.4.2002
    civilno procesno pravo
    VSK00735
    ZPP člen 133, 133.
    vročanje pisanj - vročanje
    Subjekt vpisa v sodni register je pravna oseba in način vročanja takšnim osebam predpisuje 133. člen ZPP. Ta določba pa ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo potrebno vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje. Pojem "oseba, ki je pooblaščena za sprejem" je namreč potrebno ločiti od pojma "oseba, pooblaščena za zastopanje", katera se vpiše v sodni register.

     
  • 22.
    VSL sklep III Cp 968/2002
    17.4.2002
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48416
    ZIZ člen 268, 268/1, 268/2, 268, 268/1, 268/2.
    sklep o začasni odredbi - sklep o izvršbi
    Ker sklep o izdani začasni odredbi Delovnega in socialnega sodišča ne vsebuje sredstev izvršbe, upnik ne more v postopku izvršitve, zahtevati izdaje novega sklepa o izvršbi in predlagati, da izvršilno sodišče z novim sklepom določi izvršilna sredstva.

     
  • 23.
    VSL sodba I Cp 597/2002
    17.4.2002
    obligacijsko pravo
    VSL48665
    ZOR člen 620, 635, 620, 635. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
    gradbena pogodba - dodatna dela - CENA - stvarna napaka
    Pogodbena cena ne obsega vrednosti poznejših del, iz česar jasno izhaja, da je tožeča stranka upravičena do posebnega plačila za vsa dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena s pogodbo oziroma prilogo k pogodbi.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditveno gradivo tožene stranke (enako seveda tudi tožeče stranke) ne vsebuje trditve, da naročnik zaradi napak izvršenega posla uveljavlja znižanje plačila kot svojo izbirno pravico (620. v zvezi s 641. členom ZOR).

    Tudi po izdelavi izvedenskega mnenja in zaslišanju izvedenca pa zoper izvajalčev zahtevek na plačilo ni nikoli izoblikovala nedvoumnega ugovora na znižanje cene zaradi napak izvršenih del. Če je tako, je odveč vsako razpravljanje v tej smeri. Vsaka pravdna stranka je odgovorna za pravočasno in pravilno uveljavljanje svojih stvarnih predlogov, sodišče pa te dolžnosti pravdnih strank ne more nadomestiti z lastno aktivnostjo.

     
  • 24.
    VSL sklep III Cp 668/2002
    17.4.2002
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL48428
    ZZK člen 21, 24, 65, 21, 24, 65. ZIZ člen 238, 238/1, 238, 238/1.
    pravnomočna sodna odločba - pomanjkanje pravnega interesa
    Ker je na eni strani namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, na drugi strani pa dolžnost podati zemljškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ), v primeru izvršilnega naslova na izstavitev zemljiškoknjižne listine upnica nima pravnega intresa za poseben izvršilni postopek.

     
  • 25.
    VSL sklep III Cp 789/2002
    17.4.2002
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48440
    ZPOMZO člen 6, 6, 6.
    oderuške obresti - domneva - verodostojna listina
    Izvršilno sodišče ne nudi pravnega varstva oderuškim pogodbenim zamudnim obrestim. Vendar pa se v vsebino razmerja, ki ga izkazuje verodostojna listina v dovolilni fazi izvršilnega postopka ne more spuščati.

     
  • 26.
    VSL sklep I Cp 143/2002
    17.4.2002
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48043
    ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    sklep o dedovanju - pritožba - navajanje dejstev
    V pritožbi proti sklepu o dedovanju ni dovoljeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

     
  • 27.
    VSL sklep III Cp 899/2002
    17.4.2002
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48439
    ZIZ člen 42, 42/1, 42, 42/1.
    sporazum - izvršilni naslov
    Upnikovemu predlogu za izvršbo ni treba priložiti izvršilnega naslova takrat, kadar vloži predlog za izvršbo pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji.

     
  • 28.
    VSK sklep I Cp 859/2001
    16.4.2002
    stvarno pravo
    VSK00817
    ZTLR člen 58, 74, 58, 74.
    posest - motenje posesti - stvarna služnost
    Posest pravice stvarne služnosti ne preneha že s tem, če posestnik v določenem obdobju take posesti ni izvrševal, temveč šele v primeru, kadar posestnik manifestira svojo voljo, da take posesti ne bo več izvrševal. Tožena stanka bi morala v postopku zatrjevati in dokazati, da je tožeča stranka voljno opustila uporabo poti po spornem zemljišču.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cp 854/2001
    16.4.2002
    civilno procesno pravo
    VSK00716
    ZPP člen 158/1, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Izjema od pravila po 1. odst. 158. člena ZPP se uporabi tudi takrat, ko tožeči stranki terjatev poravna tisti solidarni dolžnik, ki ni bil tožen.

     
  • 30.
    VSL sklep R 211/2002
    12.4.2002
    civilno procesno pravo
    VSL48492
    ZPP člen 22, 22/2, 22, 22/2.
    spor o pristojnosti
    Tožeča stranka zahteva plačilo določenega denarnega zneska kot povračilo stroškov vzdrževanja pavdnima strankama solastne stvari - nepremičnine. Za tak spor ZPP ne določa izključne krajevne pristojnosti (ne gre namreč za spor o nepremičninI iz 57. člena ZPP), zato se okrajno sodišče ne bi smelo po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.

     
  • 31.
    VSL sklep I Cpg 326/2001
    12.4.2002
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0003620
    URS člen 8. ZIZ člen 272, 272/2. Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) člen 42 - 50.
    zavarovanje terjatve - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - blagovna znamka - nastanek težko odpravljive škode
    Nastanka težko nadomestljive škode iz druge alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ tožeča stranka ni izkazala. Stališče pritožnika o ugotovitvi sodišča prve stopnje v posnemanju blagovne znamke tožeče stranke in s tem povezano kršitvijo, to je "zmoto pri povprečnem potrošniku", še ne pomeni, da nastaja tožeči stranki težko nadomestljiva škoda v smislu pravnega standarda težko nadomestljive škode.
  • 32.
    VDS sodba Pdp 1454/2000
    11.4.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01713
    ZOR člen 103, 103. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 33, 33/2, 33, 33/2.
    ničnost
    Kdaj je akt delodajalca ničen, je potrebno presojati ob smiselni uporabi določb prvega odst. 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 37/85 in 57/89). Ta določa, da je nična pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali morali, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne prepisuje kaj drugega. Odločitev tožene stranke, da tožnici zniža plačo, ker ne izpolnjuje pogojev za spregled izobrazbe, ne nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in tudi ne morali, saj je v skladu z drugim odst. 33. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranistvih in organih za postopek o prekrških (Ur. l. RS, št. 41/94, v nadaljevanju: pravilnik o napredovanju), ki določa, da zaposleni, ki nima delovne dobe, potrebne za spregled izobrazbe, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z zgornjim izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 662/2001
    11.4.2002
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL49447
    ZOR člen 210, 210. ZPP člen 215, 215.
    neupravičena pridobitev - preplačilo
    Če tožeča stranka ni dokazala "neobičajnosti" zaračunane in plačane cene, ni moč sklepati, da je šlo za preplačilo. Že zato obogatitveni zahtevek ne more biti utemeljen.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cpg 152/2002
    11.4.2002
    civilno procesno pravo
    VSL49441
    ZPP člen 286, 286/2, 286/3, 286, 286/2, 286/3.
    dokazovanje - nova dejstva - pravočasnost
    Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče na naroku za glavno obravnavo 21.6.2000 preložilo le-tega na dne 27.9.2000, da bi se tožeča stranka lahko izjasnila o navedbah in dokazih tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki ga je tožeča stranka prejela šele na naroku 21.6.2000. Čim pa je sodišče preložilo narok iz navedenega razloga, je s tem dopustilo tožeči stranki, da navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze na drugem naroku. Navedbe in dokaze iz pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 26.9.2000 (ki je le napoved tistega, kar stranka namerava navajati in dokazovati na naroku - primerjaj tretji odstavek 286. člena ZPP), bi zato sodišče prve stopnje moralo dopustiti in presojati, saj glede na sklep z dne 21.6.2000 o preložitvi naroka tožeča stranka z njimi še ni bila prekludirana.

     
  • 35.
    VSL sklep I Cpg 416/2001
    11.4.2002
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL49448
    ZOR člen 99, 100, 99, 100.
    pogodba - razlaga pogodbe
    Če bi bil namreč uspeh vezan na pocenitev cene za neko obstoječo storitev (zavarovanje), bi šlo lahko za pocenitev tedaj, če bi bila ponujena storitev enake kvalitete in cenejša. Sicer morebitna nižja cena za novo ponujeno storitev ne bi bila pocenitev prejšnje, temveč bi šlo pač za novo ponudbo za storitev drugačne kvalitete. Dodati velja, da je zavarovalna premija odvisna od zavarovalne vsote, pri čemer ni nujno, da vsakokratna zavarovalna vsota ustreza vrednosti zavarovane stvari. Posledice za tak primer določa 936. čl. ZOR.

     
  • 36.
    VDS sodba Pdp 1469/2000
    11.4.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01533
    ZDR člen 103. ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45, 45/1, 45/1-1. URS člen 27, 29, 27, 29.
    znak kaznivega dejanja - disciplinski postopek
    Disciplinski organi pri delodajalcu v disciplinskem postopku skladno z 103. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 - 36/2000) pri odločanju uporabljajo določbe ZDSS in ZPP. Glede na določbo 13. člena ZPP lahko disciplinski organi pri delodajalcu in kasneje tudi sodišče, odločajo o obstoju kaznivega dejanja. Zato lahko odločajo tudi o tem, ali ima deločeno dejanje znake kakšnega kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika (KZ - Uradni list RS, št. 63/94 - 23/99). Da to ni ustavno sporno z vidika domneve nedolžnosti je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS v svoji odločbi opr. št. Up-173/96 z dne 4.11.1999 (objavljena v knjigi Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča - OdlUS VIII 298).

     
  • 37.
    VSL sodba II Cp 961/2001
    10.4.2002
    STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0061328
    SPZ člen 28, 40,43, 44,269. ZTLR člen 28, 33, 72. OZ člen 125. ZZD člen 204, 206. ZKZ člen 32, 36, 37. ZSKZ člen 14, 16. ZSJ člen 57.
    pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – predložitev pogodbe javnemu pravobranilstvu – omejitev priposestvovanja – družbena lastnina – dobroverna lastniška posest – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
    Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini, ki v času sklenitve ni bila predložena javnemu pravobranilcu, ni bila nična, ampak le neizvedljiva v zemljiški knjigi.

    Določilo 44. člena SPZ naj bi zagotavljalo varnost pravnega prometa, kar pomeni, da se ne nanaša na primere, ko je bila lastninska pravica pridobljena originarno, torej na podlagi zakona.

    Kadar lastninska pravica nastane originarno, to je na podlagi priposestvovanja, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine z zemljiškoknjižnim dovolilom ni potreben oziroma celo nasprotuje prvemu delu zahtevka. Značilnost izvirne pridobitve je namreč v tem, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika. Vknjižbo priposestvovane lastninske pravice bo tožeča stranka lahko dosegla na podlagi pravnomočne ugotovitvene sodbe.
  • 38.
    VSL sodba I Cp 1134/2001
    10.4.2002
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL48659
    ZOR člen 154, 154.
    vzročna zveza
    Tožnikovo postopanje (prodaja stanovanja pred potekom treh let od nakupa) in plačilo davka torej ni bilo v nikakršni vzročni zvezi z ravnanjem toženke, zato ta tudi ne more biti zavezanka iz zatrjevanega odškodninskega razmerja.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 1322/2001
    10.4.2002
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL48045
    ZD člen 221, 221. ZDen člen 13, 74, 13, 74.
    denacionalizacija - vrnitev premoženja - dedovanje
    Ni podlage za nov zapuščinski postopek, ker ni novega zapustnikovega premoženja, saj ni izkazano, da bi bilo v denacionalizacijskem postopku kakršnokoli premoženje vrnjeno pokojnemu zapustniku. Odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 26.6.1995 ne pomeni novega priznanja starih delnic iz leta 1933, ampak je za vrnitev premoženja nacionaliziranih kapitalskih družb potrebna odločba o denacionalizaciji. Šele tako vrnjeno premoženje bo po določbi 74. člena ZDen lahko predmet novega zapuščinskega postopka po pokojnem zapustniku.

     
  • 40.
    VDS sklep Pdp 336/2001
    10.4.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS02446
    ZGD člen 449, 449/3, 449/4, 449, 449/3, 449/4.
    razrešitev direktorja - stvarna pristojnost
    Ker je G.G. d.o.o. ustanovitelj tožene stranke in edini družbenik ter 100 % lastnik tožene stranke, veljajo za toženo stranko določbe ZGD, ne pa določbe Zakona o podjetjih - ZP (Ur. l. SFRJ, št. 77/88 - 61/90) glede razrešitve direktorja in v posledici tega avtonomno ureditev tožene stranke. Ni odločilno, da je tožnik sklenil s toženo stranko le pogodbo o zaposlitvi in da je bil po odpoklicu razporejen na delovno mesto, ki odgovarja njegovi strokovni izobrazbi. Določba 3. odst. 449. čl. ZGD se uporablja neposredno in ni treba imeti zato sklenjene pogodbe za plačilo odškodnine v primeru razrešitve oz. odpoklica iz neutemeljenih razlogov. Ta spor glede odpoklica ni delovnopravni spor, ampak korporacijski spor, torej za ta spor ni pristojno delovno sodišče, ampak sodišče splošne pristojnosti, saj ne gre za prenehanje delovnega razmerja tožnika in posledično vtoževanje odpravnine, ampak gre v tem sporu le za ugotovitev utemeljenosti odpoklica in plačila odpravnine po 3. odst. 449. čl. ZGD.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 4
  • >
  • >>