Zakonska podlaga za predpisovanje takse s strani lokalnih skupnosti so določbe ZFO-1. Nekoliko bolj restriktivne (oziroma zavezujoče za občine) so bile določbe ZKT, ki so veljale pred tem in na podlagi katerih so bile sprejete določbe 12. člena Odloka o zastaranju izterjave, za katere tožeča stranka trdi, da več ne veljajo. Vendar pa novi ZFO-1 na veljavnost navedenih določb Odloka po presoji sodišča ni vplival. Tega ni storil niti preko prehodnih določb niti preko (drugačne) vsebine. Predpisal je (v prvem odstavku 9. člena) le področja, na katerih je predpisovanje komunalne oziroma občinske takse dopustno, sicer pa je tako uvedbo kot odmero občinskih taks prepustil lokalnim skupnostim. Le-te takse lahko predpišejo, kar pomeni, da imajo proste roke tako pri njihovi uvedbi kot tudi pri omejitvah, med katere nenazadnje sodi tudi zastaranje njihove izterjave. Dveletni zastaralni rok iz 12. člena Odloka torej ostaja veljavno - po zakonskem pooblastilu predpisan z Odlokom in zato ni nezakonit, kot se zatrjuje v tožbi.
Glede na to, da so v Javnem razpisu bila določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena na navedenih merilih, tako da bi bilo razvidno zakaj je pri posameznem merilu tožeča stranka prejela (le) določeno število točk in (morda) ne več. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta
Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.
Pri sporočanju, da se deli stavbnih zemljišč, na katerih želi graditi, ne nahajajo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme tj. da obračunsko območje za predvideno novo komunalno opremo ni določeno tako, kot to določa 76. člen ZPNačrt in zato toženka komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (ponovno) ne bo odmerila, ne gre za vprašanje formalnih sestavin vloge v smislu 66. člena ZUP in zato tudi ne za poziv za dopolnitev teh sestavin.
EZ-1 člen 227, 227/1, 228, 228/1, 525. EZ člen 73. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
distribucija zemeljskega plina - priključitev na distribucijsko omrežje - prehodno obdobje - zavrženje zahteve
Med strankama nisporno, da je tožnik podal vlogo za pridobitev statusa ZDS zemeljskega plina po izteku prehodnega obdobja iz 525. člena EZ-1. To pomeni, da tožnik, če še vedno opravlja distribucijo zemeljskega plina znotraj zaprtega sistema, to dejavnost opravlja brez ustreznega dovoljenja in zato v nasprotju s predpisom. Ne pomeni pa, da je njegova zahteva za izdajo dovoljenja prepozna in je zato odločitev o zavrženju zahteve po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP napačna.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - zahteva za vračilo davka - preplačilo davka - odstop terjatev - stečajni postopek
Ugotovitev, da je tožeča stranka s sklenitvijo Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 7. 3. 2005 in obvestilom dolžniku izgubila položaj upnika in s tem aktivno materialno legitimacijo za njeno uveljavljanje v sodnih postopkih, je po presoji sodišča pravilna in med strankama tudi nesporna. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi in odločbi o pritožbi v celoti neobrazloženo zavzeto pravno stališče, po katerem je do popravka obračunanega DDV davčni zavezanec upravičen le, če ima v času popravka položaj upnika, da je torej položaj upnika eden od pogojev za zmanjšanje obračunanega DDV, oziroma da izguba položaja upnika že sama po sebi, ne glede na okoliščine primera, privede do izgube pravice po citiranih določbah 39. člena ZDDV-1.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Kadar prosilec navaja okoliščine, ki za status mednarodne zaščite niso relevantne, ali že iz prošnje oziroma njegovih navedb izhaja, da prošnja ni kredibilna oziroma navedbe niso verodostojne in jim ni mogoče verjeti, prosilec ne zadosti trditvenemu (in dokaznemu) bremenu, ki je na njem. Posledično ne more obstajati dolžnost upravnega organa, da izvede preverjanje splošnih informacij o izvorni državi oziroma drugih okoliščin v smislu 8., 9. in 10. alineje prvega odstavka 23. člena ZMZ-1.
ZŠtip-1 člen 49. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoj
Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tudi v primeru, ko samo en zakonec izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje, da pogoje izpolnjuje tudi drugi zakonec.
Za uporabo merila, ali sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje in glavno dejavnost, je treba uporabiti razmerje med dohodkom iz rednega delovnega razmerja in dohodkom iz kmetijske dejavnosti, ki pripade na osebo kot družinskega člana.
Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 člen 2, 2/2, 7, 7/2, 12, 12/1. ZUP člen 8, 144.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine.
V predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.
Dejansko stanje v odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - državljanstvo FLRJ - oseba nemške narodnosti
Ni pomembno, za katero narodnost se je oseba štela, preden je optirala za nemški rajh. Bistveno je, za kakšno narodnost se je ta oseba v relevantnem času navzven opredelila. Pri tem pa sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je upravni organ v postopku obstoj tega dejstva (optiranja) ugotavljal z listinami („Liste der Volksdeutschen“), katerih verodostojnost je preveril z izvedencem, ter navedeno v zadostni meri argumentiral v izpodbijani odločbi.
Določba tretjega odstavka 63. člena ZDen je izpodbojna zakonska domneva, po kateri je, ob izpolnjevanju ostalih dveh pogojev (nemška narodnost in odsotnost ob uveljavitvi novele ZDrž dne 4. 12. 1948), podan razlog nelojalnega ravnanja zoper interese države FLRJ in njenih narodov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kumulativno izpolnjevanje pogojev - nepravdni postopek
V tožničinem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, torej tožnica ne izpolnjuje vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP kumulativno (vsi) izpolnjeni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka v zadostni meri obrazložila svojo odločitev in se pri tem dotaknila tudi konkretnih relevantnih dejstev, ki jih je skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa povzela v svoji obrazložitvi in jih tožnica v tožbi konkretno ne izpodbija.
Oba akta, ki se izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, sta bila razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom, ki ga pozna ZUP, in tako ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se glasi na odpravo aktov, ki ju ni več, ni mogoča. Ugoditev tožbi torej pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Poleg tega tožnica tega v vlogi z dne 19. 1. 2018 niti ne zatrjuje. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomska in socialna eksistenca - prosilec iz Alžirije - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Sodišče se ne strinja s toženko, da bi iz tožnikovih izjav v postopku za priznanje mednarodne zaščite izhajali zgolj razlogi, ki po navedenih zakonskih določbah niso pomembni za odločanje o mednarodni zaščiti. Toženka se v tem pogledu sklicuje zgolj na tožnikove navedbe, ki tudi po presoji sodišča pomenijo ekonomske razloge za odhod iz matične države, kar res ne pomeni razlogov, ki bi lahko vplivali na dodelitev mednarodne zaščite. Vendar pa pri tem spregleda, da se je tožnik v postopku skliceval tudi na okoliščine, kot je ogroženost zaradi narodne in verske pripadnosti, ki utegnejo biti v tem postopku pomembne. Sodišče zato meni, da odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene ni mogoče opreti na ugotovitev, da je za odhod iz izvorne države navajal zgolj ekonomske in s tem pravno nepomembne razloge.
Ker tožnik v postavljenem roku ni plačal takse, se šteje, da je tožbo umaknil. Sodišče je zato postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/1, 51/4-4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Italiji podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic.
Tožnik, ki ga je v upravnem postopku zastopal PIC, ni izpostavil, katere od predloženih informacij o stanju v Republiki Italiji med seboj povezano izpolnjujejo kriterij sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU (drugi pododstavek drugega odstavka člena 3 Uredbe Dublin III). Dovolj splošno znano dejstvo je, da je potrebno razlikovati med različnimi razmerami in sicer razmerami na t.i. lokacijah »hot spots«; razmerami, v katerih se znajdejo posebej ranljive osebe; razmerami, ki veljajo za osebe, ki so prosilci, pa še niso prejeli odločbe; razmerami za tiste, ki so v postopku vračanja; razmerami za tiste, ki so enkrat že bili nastanjeni v center; razmerami za tiste, ki so samovoljno zapustili center itd. Pooblaščenci tožnika v upravnem postopku niso konkretneje izkazali dovolj velike verjetnosti, da bo tožnik soočen z nečloveškim ravnanjem v primeru vrnitve, tako da bi toženka morala ugotavljati dodatna dejstva ali pridobiti konkretno zagotovilo, da tožniku ne bo kršena pravica iz 4. člena Listine EU.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnega posla
V obravnavanem primeru, ko se izpodbijana odločba sklicuje na pogodbo iz leta 1984, to pomeni, da je veljavnost prehoda pravice uporabe na predmetni nepremičnini iz C. d. d. na bivšo občino Ljubljana Bežigrad treba presojati v okviru takrat veljavne pravne ureditve. Po takratni pravni ureditvi pa za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj, kar je že večkrat poudarila tudi sodna praksa, ampak je bil mogoč prenos pravice uporabe tudi izvenknjižno. O tem vprašanju, in sicer ali je do takega prenosa na tožnico v tem postopku prišlo, kot o samostojnem vprašanju še ni bilo odločeno.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 18.
Toženka mora svoje odločitve obrazložiti na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Ni dovolj samo sklicevanje na Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, temveč mora iz sklepov izhajati tudi, kako so bile njegove določbe upoštevane pri ocenjevanju, in to ne zgolj na splošni ravni - na ravni razpisa, temveč tudi pri ocenjevanju posamezne vloge.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes stranskega udeleženca
Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V vsakem primeru se mora zahteva za stransko udeležbo opirati na konkretno pravico, ki izhaja iz zakona ali drugega predpisa, ki ga je treba uporabiti pri odločanju o zadevi.