Da so podani pogoji za izdajo ugoditvene in zavrnilne zamudne sodbe, je potrebno najprej izpeljati predhodni postopek formalnega preizkusa tožbe, v katerem se ugotovi, ali je tožba formalno popolna in če se ugotovi, da je takšna, jo mora sodišče poslati tožencu v odgovor in s tem vzpostaviti tripartitno razmerje. Šele po vzpostavitvi tega razmerja sodišče presoja sklepčnost tožbe in če se ugotovi v tej fazi postopka nesklepčnost, izda sodišče zavrnilno sodbo.
zaslišanje priče - pravni pouk priči - nerazumljiv pravni pouk - tehnična izvedba glavne obravnave
Pritožbena navedba, da je razpravljajoči sodnik ob otvoritvi glavne obravnave vse priče naenkrat poučil o njihovih pravicah in dolžnostih, zaradi česar priča pravnega pouka ni razumela, je neutemeljena. Takšno ravnanje ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj ZPP ne zapoveduje, da je potrebno vsako pričo posebej poučiti o njenih pravicah in dolžnostih neposredno pred pričanjem. Določa le (v drugem odstavku 238. člena ZPP), da je potrebno pričo opomniti o njenih dolžnostih pred pričanjem, stvar tehnične izvedbe postopka pa je, ali sodnik priče pouči takoj ob začetku glavne obravnave, ali neposredno pred pričetkom pričanja.
stranska intervencija - pravice stranskega intervenienta do povračila stroškov postopka - stranski intervenient
Izvensodno poravnavo lahko upošteva sodišče tudi pri odločitvi o stroških postopka, z njo pa je bilo to vprašanje za pravdni stranki, in posledično za stranskega intervenienta rešeno že v celoti.
neprimerno vedenje na javnem kraju - posebno drzen način vedenja - intenziteta kršitve
Za prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM je značilno, da je intenziteta nesprejemljivega vedenja v javnosti večja in meri že na takšno ravnanje, ki meji ali celo vključuje kakšno obliko fizičnega nasilja, zaradi česar je prekršek po čl. 10/I-1 ZJRM strožje sankcioniran kot prekršek po čl. 11/I-1 ZJRM. V konkretnem primeru pa takšne intenzitete ni zaznati in ravnanja obdolžencev ni mogoče šteti za vedenje na posebno drzen način, zaradi česar je pravilneje kvalificirati njuno ravnanje kot nespodobno vedenje na javnem kraju. Način vedenja obdolžencev do sprevodnika, ki je opravljal svoje delo, družbeno ni sprejemljiv in predstavlja nespodobno vedenje, saj sta obdolženca pri sprevodniku povzročila vznemirjenje in občutek ogroženosti, prav tako sta z izrečenimi besedami škodovala njegovemu ugledu, kar nedvomno predstavlja nespodobno vedenje na javnem kraju.
Nagrada zagovorniku za posvet s stranko, korespondenco s stranko in študij spisa je zajeta v nagradi za zagovor obdolženca.
V postopku o prekršku je zagovornik upravičen do nagrade za sestavo pisnega zagovora le, če je sodnik od obdolženca zahteval naj svoj zagovor poda pisno.
Odvetniška storitev zagovora obdolženca v postopku o prekršku ne obsega le sodelovanja na naroku za zaslišanje obdolženca, temveč sodelovanje zagovornika pri vseh procesnih dejanjih, na katerih zagovornik s svojim aktivnim delom npr. s postavljanjem vprašanj obdolžencu, pričam, izvedencem, podajo pripomb na izvedene dokaze ipd., prispeva k vsestranski razjasnitvi pravnopomembnih okoliščin za odločitev o odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek.
Šele sedaj je obd. S.C. pokojnega M.B. dohitel in ga začel zabadati z nožem v hrbet, pokojni S.P. pa udarjati B. z vilami, obrnjenimi na "kant". Oba sta torej zavestno delovala proti oškodovancu M.B. in zato ni odločilno, kdo od njiju je na samem kraju dokončno povzročil smrt oškodovanca. Bistveno in odločilno je le to, da sta s skupnim delovanjem dosegla posledico, in sicer smrt oškodovanega M.B..
dokazno breme – obrazložen dokazni predlog – prodaja po vzorcu ali modelu
Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno preveriti izpovedbe tožeče stranke, če bi tožena stranka predlagala zaslišanje prič, na katere se v pritožbi sklicuje v zvezi z relevantnimi okoliščinami zadeve. Ker pa temu ni bilo tako, je sodišče utemeljeno zavrnilo izvedbo teh dokazov, saj te okoliščine za zadevo niti niso relevantne.
izvedensko mnenje pred pravdo - premoženjska škoda na stavbi zaradi miniranja - vzročna zveza - način obračuna zakonskih zamudnih obresti
V členu 164 OZ so določena pravila o načinu povrnitve premoženjske škode, pri čemer iz 4. odst. tega člena izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev prejšnjega stanja ali plačilo denarne odškodnine).
Izvedenec medicinske stroke prof. dr. V.S., dr. med. v predmetni zadevi zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov (hitrost vozila, smer trčenja, položaj žrtve, kvaliteta čelade, ...) res ni mogel ugotoviti ali bi tožnik utrpel vse poškodbe glave oziroma poškodbe takšne intenzitete, kot jih je tudi v primeru, če bi nosil čelado - na kar opozarja tožnik v pritožbi - vendar pa pomanjkanje konkretnih podatkov v predmetni zadevi ob splošno znanem dejstvu, da uporaba varnostne čelade zmanjša možnost poškodb glave oziroma jih omili (iz tega razloga je tudi zakonsko predpisana obveznost njene uporabe), ne more pripeljati do zaključka o neobstoju vzročne zveze med poškodbami in neuporabo čelade.
Za utrpelo nepremoženjsko škodo, nastalo v posledici obtolčenine desne strani možganov, zloma lobanjskega dna, izliva krvi pod trdo možgansko opno, rane na glavi in na desnem palcu, udarnin po glavi in po obrazu, levem stegnu in desnem kolenu ter pljučnice, za katero je tožnik zbolel tekom zdravljenja, je odškodnina kot celota povsem primerna teži utrpele poškodbe in vsem njenim posledicam ob primerjavi odškodnin v podobnih primerih in je pravilno umeščena v razpon med najnižjo in najvišjo škodo. Tožnikova škoda je tako bila na prvi stopnji odločanja pravilno ocenjena na 110.500,00 EUR, oziroma ob upoštevanju njegovega soprispevka v obsegu 15 %, na znesek 93.925,00 EUR.
Vendar se lahko stranke določenega pogodbenega razmerja ob sklenitvi pogodbe dogovorijo za tako imenovano sporazumno pobotanje terjatev, ki izvirajo iz tega pogodbenega razmerja (compensatio valuntaria).
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršilnega postopka
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 3.10.2005, podal umik predloga za izvršbo. Takšno ravnanje upnika pa ima konstitutivne učinke, sklep o ustavitvi postopka, ki ga na takšni podlagi izda sodišče, pa je le deklaratorne narave.
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL0055594
ZPP člen 315, 343, 343/4, 315, 343, 343/4. ZIL-1 člen 47, 119, 47, 119. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 496, 496-3.
izključnost blagovne znamke - kolizija dveh znamk - izbris iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - vmesna sodba
Z izbrisom iz sodnega registra je prvotožena stranka prenehala, pri čemer pa glede na določila ZFPPIPP izbrisana družba nima univerzalnih pravnih naslednikov, na katere bi prešle obveznosti, ki so bile predmet odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi. ZFPPIPP ureja v 6. odst. 442. člena zgolj prevzem odgovornosti aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe, kar pa ni bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi.
Izključna upravičenja po 47. členu ZIL-1 je potrebno obravnavati v drugi luči v primeru, ko je ravnanje tretjega skladno z izključnostno pravico druge osebe. V takem primeru pride do kolizije več izključnih pravic, pri čemer vsaka zase uživa samostojno varstvo v smislu prepovednih zahtevkov zoper tretje osebe. Vendar pa zaradi narave izključnosti to pomeni, da nosilec ene izključne pravice ne more uspeti zoper nosilca druge izključne pravice, dokler le-ta ni prenehala. Do tega pa lahko pride tudi z uveljavljanjem izbrisnega zahtevka po 119. členu ZIL-1.
Odločitev o temelju enega od tožbenih zahtevkov v smislu vmesne sodbe mora biti v izreku sodbe izrecna in določno oblikovana, saj ima le taka lahko tudi učinek pravnomočnosti, na katero je sodišče v nadaljnjem postopku vezano. Ker odškodninski tožbeni zahtevek temelji na drugih materialnopravnih predpostavkah kot prepovedni zahtevek, odločitev o enem od tožbenih zahtevkov ne predstavlja tudi odločitve o temelju drugega tožbenega zahtevka.
vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - nova stvar - gradnja na tujem svetu - povrnitev vlaganj
Z vlaganji tožnikov v nepremičnino tožencev ni bila ustvarjena nova stvar, v smislu določila prvega odstavka 22. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prav tako ni mogoče zaključiti, da sta tožnika pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (člen 22 - 24 ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 317/93), tega pa tožnika izrecno ne zatrjujeta.