V nepravdnem postopku za odvzem poslovne sposobnosti mora predlagatelj povrniti nasprotnemu udeležencu stroške postopka, če je prišlo do ustavitve postopka pred meritorno odločitvijo iz razlogov na strani predlagatelja.
maksimalna hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis - maksimalna hipoteka v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - bodoča terjatev - pogojna terjatev - zavarovanje bodoče terjatve - zavarovanje pogojne terjatve - soglasje dolžnika
Maksimalna hipoteka je posebna oblika hipoteke, s katero se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovanje terjatve ali terjatev jamči nepremičnina. Služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Tako maksimalna hipoteka omogoča tudi zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev. Enotno stališče teorije je, da ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Glavno oviro za izpolnitev pogojev neposredne izvršljivosti namreč predstavljajo že navedene lastnosti zavarovane terjatve, saj ob ustanovitvi maksimalne hipoteke ni točno določen znesek obveznosti, ki naj se izpolni. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno (glej Miha Juhart, VI dnevi civilnega prava, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2008, stran 15).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – seznanitev z razlogom – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponareditev ali uničenje poslovnih listin
V primeru razloga po 1. al. 1. odst. 111. člena ZDR teče rok za podajo odpovedi od dneva, ko se je izvedelo za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca, in ne od dneva, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog. Tožena stranka je v konkretnem primeru za kršitev in za storilca izvedela, ko je bil zakoniti zastopnik seznanjen z obvestilom o sumu kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala v nadaljnjih petnajstih dneh, je odpoved pravočasna.
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker dvema strankama ni izdal in vročil računa, ampak je račun po plačilu obdržal v maloprodajni aplikaciji in naj naknadno vnesel tujo davčno številko. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Tožena stranka mu je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je izgubila zaupanje vanj in ker je s svojim ravnanjem ogrozil ugled podjetja, ki svoj poslovni uspeh gradi na zaupanju strank.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza
Med ravnanjem tožnika, ki ni zahteval pismene naročilnice, in neplačilom računa ni podana vzročna zveza, tako da za domnevno škodo ne odgovarja. Tožena stranka spornega zneska ni terjala od naročnika, odškodnino bi lahko od tožnika zahtevala šele, če bi se v postopku izterjave izkazalo, da je naročnik zaradi ravnanja tožnika utemeljeno zavrnil plačilo računa.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – poimenovanje vloge
Ker tožena stranka v zakonsko določenem roku na tožbo ni odgovorila, ampak je podala le odgovor na začasno odredbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Vloge z naslovom „odgovor na začasno odredbo“ ni mogoče šteti za odgovor na tožbo, ker je poimenovana z naslovom, ki ga v resnici predstavlja – to je odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe in predlog pritožbenemu sodišču, naj potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Vloga ni le napačno poimenovana, tudi vsebinsko je ni mogoče šteti za odgovor na tožbo.
ZPIZ člen 11, 12, 13, 16, 27, 28, 39, 39/1, 39/2, 95, 129. ZPIZ-1 člen 391, 446.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Ker je temeljni pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, ki jo je tožnici priznalo sodišče, ni nezakonita odločitev sodišča, da ji hkrati prizna tudi pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, kljub temu da za to še niso izpolnjeni vsi pogoji iz 129. člena ZPIZ, saj tožnica še ni pričela delati s skrajšanim delovnim časom. Od kdaj dalje ima tožnica pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom pa je odvisno od tega, kdaj po pričela delati s skrajšanim delovnim časom, oziroma kdaj se bo zavarovala za skrajšani delovni čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO
VSL0061809
ZIP člen 147, 184. ZOR člen 25, 25/3, 27, 966. ZPPSL /89 člen 129, 130, 130/1, 130/2, 130/3, 130/5. ZTLR člen 63, 63/1. SPZ člen 266, 266/2.
prenehanje hipoteke – prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe – dolžnost podati izjavo volje – odpadla podlaga – izbrisno dovoljenje
Določilo 147. člen ZIP opredeljuje predpostavke, na podlagi katerih preneha hipoteka po sili zakona samega v primeru prodaje nepremičnine, obremenjene s hipoteko v izvršilnem postopku. Določilo 184. člena ZIP pa opredeljuje predpostavke za izbris hipoteke v zemljiški knjigi za takšen primer. Obe pravkar omenjeni določili, ki sta po razumevanju pritožbenega sodišča smiselna celota, urejata položaj hipotekarnega upnika in položaj kupca s hipoteko obremenjene nepremičnine po uspešni prodaji s hipoteko obremenjene nepremičnine v izvršilnem postopku, to je za primer originarne pridobitve lastninske pravice. Vendar pa nobeno izmed omenjenih določil ne nalaga hipotekarnemu upniku obveznosti, da poda izjavo volje, ki bi bila podlaga za prenehanje in izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi pojasnjuje še, da lahko le zakon opredeljuje dolžnost podati izjavo volje z določeno vsebino, ki bi imela učinke na premoženjskem področju.
Uredba o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 2, 2/2. SKPgd člen tarifna priloga 4, 52, 52/2. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije tarifna priloga 2, 4.
povračilo stroškov v zvezi z delom - neskladnost uredbe z ustavo
Ugotovitev, da Uredba o povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost uporabe tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru, kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom, določita ta povračila stroškov v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem je glede višine povračil stroškov v zvezi z delom uredba postala inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo bili delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, pomeni bruto znesek. Tako je potrebno kot osnovo za izračun odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati povprečno bruto in ne neto plačo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo odpovedi je začel teči, ko so bile toženi stranki znane vse okoliščine, ki so narekovale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, to je ob tožnikovi odklonitvi preizkusa z alkotestom oziroma najkasneje, ko je prejela tožnikovo pisno izjavo, v kateri je obrazložil, da je alkotest odklonil iz zdravstvenih težav.
ZGD člen 394, 580, 580/6, 394, 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivnost družbenikov
Dokazni postopek je pokazal, da dolžnika nista imela vpliva na poslovanje družbe, zato ker ga nista hotela imeti in sta se za pasivno vlogo v družbi zavestno sama odločila. Taka ugotovljena pasivna vloga pa ju po mnenju pritožbenega sodišča ne postavlja v položaj pasivnega družbenika.
ZOR člen 195, 195/1, 200, 1089, 195, 195/1, 200, 1089.
Invalidnina - nepremoženjska škoda - telesna okvara - premoženjska škoda
Invalidnina, ki predstavlja denarni prejemek, do katerega je zavarovanec upravičen v primeru telesne okvare, po svoji vsebini bližje odškodnini za nepremoženjsko škodo; tako stališče se je namreč že trdno izoblikovalo v sodni praksi, podpira pa ga tudi pretežni del pravne teorije(1). Zato se lahko nadomestilo za telesno okvaro upošteva zgolj pri prisoji denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri izgubi zaslužka, ki predstavlja obliko materialne škode, pa je ni mogoče upoštevati, in to niti v primeru, če je bila pri odškodnini za nepremoženjsko škodo oškodovancu izplačevana invalidnina neupravičeno spregledana
pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom
Čeprav sta pravica do premestitve in pravica do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega samostojni pravici, ni izključeno, da se ob pravici do dela s krajšim delovnim časom od polnega prizna tudi pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, v primeru, ko so zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca podane dodatne omejitve, ki onemogočajo opravljanje dela pod splošnimi pogoji na delovnem mestu, na katerega je razporejen, v skrajšanem delovniku.
odškodninska odgovornost delodajalca - elementi civilnega delikta - dokazno breme
Tožbena podlaga je torej zajemala nastanek škodnega dogodka kot posledico hoje v temi na prehodu iz asfalta na stransko pešpot. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da je padla tako, da se je spotaknila ob robnik, je zato po oceni pritožbenega sodišča za odločitev nepomembna.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Ker je bil tožnik na dan nastanka invalidnosti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ne more pridobiti pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti (pravice iz invalidskega zavarovanja bi lahko pridobil le v primeru nastanka I. ali II. kategorije invalidnosti).
ZDR člen 73, 73/4, 73, 73/4. SKPG člen 52/2, 52/2.
jubilejna nagrada - sprememba delodajalca
Če pride do spremembe delodajalca, delodajalec prevzemnik odgovarja za obveznosti, ki jih je imel do delavca na dan prenosa delodajalec prenosnik. Tožena stranka je zato kot delodajalec prevzemnik dolžna plačati tožnici jubilejno nagrado za 30 let dela, ki jih je ta napolnila pri delodajalcu prenosniku.
ZPIZ/92 člen 202, 202/1, 202/1-2, 203, 204, 204/1, 204/2, 205, 206, 207, 208, 254, 254/1, 254/2, 254/6. ZPIZ-1 člen 36, 455. MSVN člen 12, 12/1.
starostna pokojnina – pokojninska doba – gostota pokojninske dobe
Ker za vštetje pokojninske dobe, dosežene na območju nekdanje SFRJ, v zavarovalno dobo po določbah ZPIZ/92 ni zakonite podlage, tožnik ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe v zadnjih 10 letih pred vložitvijo zahtevka za priznanje pravice do pokojnine po 2. odstavku 254. člena ZPIZ/92.
Določbe MSVN ne morejo predstavljati pravne podlage za odločitev o konkretni zahtevi za priznanje pravice do pokojnine, saj niso dovolj konkretizirane, ampak predstavljajo le podlago za sprejem dvostranskih sporazumov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic. Med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo do sklenitve takega sporazuma še ni prišlo.
ZSDP člen 80, 91, 91/3. ZPP člen 253. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 2, 7.
dodatek za nego otroka
Otrok, ki ima lažjo duševno motnjo in ki ima epilepsijo, vendar ta ni resistentna, ni otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato tožnica ni upravičena do denarnega dodatka za nego otroka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka že v pisni obdolžitvi navedla vse okoliščine, povezane z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja, je tedaj začel teči subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, podana po izteku tega roka, je nezakonita.