URS člen 22, 23, 155. ZDSS-1 člen 40, 40/1, 40/2, 40/4. ZPP člen 464, 464/1ZDR člen 130, 205, 205/2.
arbitraža - arbitražni dogovor - vzorčni postopek - zavrženje tožbe - denarna terjatev - povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela
Ugovor, da bi morala v sporu odločiti arbitraža in ne sodišče, lahko velja le za terjatve, ki izvirajo iz pogodbe o zaposlitvi, s katero je bila arbitražna klavzula dogovorjena, ne pa za terjatve, ki izvirajo iz pred tem sklenjenih pogodb o zaposlitvi.
oprostitev plačila stroškov postopka - odločitev v predlogu
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da tožnika ne oprosti plačila stroškov postopka, je odločilo tudi, da ga ne oprosti plačila vseh sodnih taks in je v celoti odločilo o tožnikovem predlogu (za oprostitev plačila stroškov postopka in za oprostitev plačila sodnih taks).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – tujec – delovno dovoljenje – transformacija
Ker so bile zadnje tri pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom (tujcem) sklenjene v času veljavnosti novega ZDR, pri čemer je bilo za vsako pogodbo o zaposlitvi izkazano, da je bila sklenjena na podlagi dovoljenja za zaposlitev za določen čas na prošnjo tožene stranke, tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas, ni utemeljen. Na navedeni zaključek ne vpliva dejstvo, da je tožnik v času veljavnosti zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ker tožena stranka po poteku delovnega razmerja za določen čas z njim ni bila dolžna skleniti nove pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen čas).
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZDR/90 člen 29. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
ZDR je sicer v primerjavi s prej veljavno delovnopravno zakonodajo drugače opredelil razloge za prenehanje delovnega razmerja, kljub temu pa je institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga primerljiv s prenehanjem delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. To pomeni, da bi morala tožena stranka za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kljub temu da je ugotovila, da je postalo nepotrebno delo manjšega števila delavcev, upoštevati določbe kolektivne pogodbe o določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – reintegracija – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo odpovedi ni začel teči z dnem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bila predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena, vrnil nazaj na delo, ker tega dne tožena stranka ni izvedela ničesar v povezavi z nastankom in obstojem poslovnega razloga. Za dejstvo, da dela tožnika ni potrebovala, je vedela najmanj od spremembe sistemizacije oziroma od ukinitve njegovega delovnega mesta, kar pomeni, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po izteku tridesetih dni od seznanitve z razlogom za odpoved in tako nezakonita.
ZPIZ-1 člen 5, 259, 263. ZUP člen 260, 260/1, 260/4, 263. OZ člen 190. ZDSS-1 člen 81, 81/3. ZPIZ člen 185, 185/3.
pokojnina – izplačila plač v obliki vrednostnih papirjev – nova odmera – obnova postopka
Tožnik, ki mu je bila predčasna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, je do na novo odmerjene pokojnine na podlagi plač, ki so bile izplačane v letu 1990 v obliki obveznic in v letu 1991 v obliki delnic, upravičen od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in ne vse od upokojitve dalje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoji za zasedbo delovnega mesta – izvolitev v naziv – zagovor – vabilo na zagovor – okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor
Okoliščina, da je bil razlog nesposobnosti v tem, da tožnik s potekom izvolitve v naziv ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta višji predavatelj, ne pomeni, da tožena stranka tožniku pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila dolžna omogočiti zagovora.
mednarodni prevoz blaga po cesti - konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti - zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodnem prevozu blaga
Na podlagi ugotovitve, da sta prevzemni in namembni kraj v različnih državah, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama uporablja Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR). Za uporabo CMR ni pomembno, kje imata pogodbeni stranki sedež.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo izven napotitvenega sklepa
Za predmetno ugotovitveno tožbo tožeči stranki ni bilo treba izkazovati pravnega interesa za njeno vložitev iz 2. odst. 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede na to, da je že v 1. odst. 144. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) določeno, da vloži upnik, katerega terjatev je prerekana, tožbo za ugotovitev prerekane terjatve po sklepu stečajnega senata o napotitvi upnika na takšen postopek. Vendar pa to velja le za tisto terjatev, ki je vsebovana v napotitvenem sklepu stečajnega senata, ne pa tudi za preostali del terjatve.
ZJU člen 124, 124/2, 124/3, 154. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja – retroaktivna uporaba zakona
Tožnik (javni uslužbenec) naj bi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja, storil pred uveljavitvijo ZJU- B (31. 12. 2005), ko je bila očitana kršitev delovnih obveznosti opredeljena kot disciplinska kršitev. Zaradi te kršitve tožena stranka ne bi smela podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR (ki se glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence uporablja šele od uveljavitve ZJU-B dalje), saj gre za nedopustno retroaktivno uporabo določb ZDR o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. uporabo zakona, ki v času, ko naj bi bila očitana kršitev storjena, še ni veljal.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela - nadaljevanje z delom
Če delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas želi nadaljevati z delom, mora biti iz ravnanja delodajalca nedvomno razvidno, da mu tega ne preprečuje, sicer ne pride do transformacije pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker se je tožena stranka sklicevala na razlog začasno povečanega obsega dela, ki ni bil podan, saj se je takšen obseg dela pojavljal redno dvakrat letno, pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom ni bila sklenjena zakonito in je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas utemeljen.
Popravek na veljavnost menice ne vpliva, posebej še, če je iz menice jasno razvidno, kolikšna je menična obveznost. V obravnavanem primeru je leasingojemalec družba T. d.o.o., že iz tega razloga uporaba ZPotK ne pride v poštev. Toženec v poslu nastopa le kot porok, na sprejem poroštvenih obveznosti pa se ZPotK ne nanaša. Povedano pomeni, da je avalist odgovoren meničnemu upravičencu samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice. Drugače je pri poroštvu po OZ, ki je akcesorno in torej v celoti odvisno od osnovnega posla. Dodati je še, da je na menični izjavi obveznost povsem jasno opredeljena in je tudi določljiva.
invalidnost - delna invalidska pokojnina - samozaposleni - delo s krajšim delovnim časom
Ker tožnik kot samozaposlen zavarovanec (s.p.) za svoje delo slikopleskarja ni zmožen s polnim delovnim časom, ima ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 81/2-1. ZPIZ-1 člen 159, 159/1. ZDR člen 47, 47/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/4.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela – refundacija – delna invalidska pokojnina
Ker zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke, kljub dokončni odločbi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju pravice do delne invalidske pokojnine, ni pričel delati s skrajšanim delovnim časom, temveč je imel še vedno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo s polnim delovnim časom, in ker je imenovani zdravnik toženca odločil, da je bil zavarovanec oziroma delavec v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, ima zavarovanec oziroma delavec tožeče stranke pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela za poln delovni čas, ki mu ga je tožeča stranka tudi izplačala, zato je toženec tožeči stranki dolžan refundirati izplačano nadomestilo, saj ni podan nobeden izmed izključitvenih razlogov iz 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ravnanje tožnice, ki je prišla v prostore trgovine, čeprav ji je bilo odrejeno, da ostane doma in koristi presežek ur, ni takega značaja in pomena, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
dediščinska tožba - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Prvostopenjsko sodišče je začetek teka subjektivnega roka pravilno presojalo glede na okoliščine, ki se nanašajo na tožničino vednost o pravici, saj enoletni subjektivni rok za zastaranje zahtevka začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – pristojnost okrajnega sodišča – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – pojem premoženjski spor – pojem nepremoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek (in predlog za začasno odredbo) temelji na 134. členu OZ, po katerem so predmet zaščite temeljne človekove pravice, katerih spoštovanje je zajamčeno z ustavo. Glede na tak temelj spor ne sodi med primere iz 2. odstavka 32. člena ZPP niti ne gre za zadeve iz 3. in 4. odstavka istega člena navedenega zakona. Odločilno je torej vprašanje, ali gre za premoženjskopravni zahtevek ali nepremoženjsko-pravnega. Kdaj gre za eno vrsto spora in kdaj za drugo, pa v ZPP niti v drugih predpisih ni določeno. Po že zavzetih stališčih v sodni praksi je zato treba zadevo oceniti v vsakem primeru posebej glede na tožbeni zahtevek in celotno dejansko podlago spora (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 219/2005). Iz povzetih tožbenih navedb izhaja, da tožniki z obravnavanim tožbenim zahtevkom ne zasledujejo premoženjskih posledic, temveč zgolj nepremoženjske, saj njihov prepovedni zahtevek nima denarnega ekvivalenta. Tako oceno utrjuje preostali del tožbenega zahtevka, s katerim le dva od štirih tožnikov poleg opisanega prepovednega zahtevka po 134. členu OZ zahtevata še denarno odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi posega v njuno pravico do časti in dobrega imena po 179. členu OZ. To pa pomeni, da je spor na podlagi tožbe zaradi prepovedi nadaljnjega poročanja in nadaljnje uporabe določenih pojmov, ki označujejo tožnike, nepremoženjski in oznaka vrednosti spornega predmeta, na katero se sklicuje Okrajno sodišče v Ljubljani v svojem predlogu za odločanje o sporu o pristojnosti, zaradi odločitve o stvarni pristojnosti ni relevantna.