CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0066626
ZZZDR člen 51, 51/2, 52. ZPP člen 2, 2/1, 182, 182/3, 215.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje zakoncev – realna subrogacija – upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze – razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem – delitev skupnega premoženja – ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti – obstoj življenjske skupnosti – višina deležev na skupnem premoženju – prodaja stanovanja – dogovor o nakupu skupnega stanovanja – stvarnopravni zahtevek – obligacijskopravni zahtevek – pomen vpisa lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo – trditveno in dokazno breme
Poraba sredstev od prodaje skupnega premoženja za nakup novega stanovanja je pomembna okoliščina za pridobitev solastnine nekdanjih zakoncev, ob predpostavki, da je izkazano soglasje, da se sredstva iz nekdanjega skupnega premoženja porabijo za določen (skupen) namen.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi ne glede na obstoj dogovora med pravdnima strankama, torej že na podlagi ugotovitve, da je toženec po razvezi zakonske zveze novo stanovanje kupil iz sredstev, ki jih je pridobil s prodajo starega stanovanja kot skupnega premoženja pravdnih strank. V konkretnem primeru namreč novo stanovanje ni bilo financirano le iz sredstev, pridobljenih s prodajo skupnega premoženja pravdnih strank, temveč tudi s kreditom, ki ga je odplačeval le toženec, medtem ko tožnica ni prispevala finančnih sredstev za nakup novega stanovanja. Tožnica bi imela glede novega stanovanja stvarnopravni zahtevek le v primeru, če bi toženec pri nakupu novega stanovanja ravnal na podlagi njunega dogovora, na podlagi poslovodstva brez naročila ali mandata.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Ravnanje tožnice, ki je prišla v prostore trgovine, čeprav ji je bilo odrejeno, da ostane doma in koristi presežek ur, ni takega značaja in pomena, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
V praksi je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva varstvo posesti, pogosto še vedno tridelen (ugotovitveni del, vzpostavitev prejšnjega stanja, prepoved nadaljnjega motenja), čeprav je ugotovitveni zahtevek nepotreben oz. celo nedovoljen, saj zanj v 34. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak, glede na to, ali gre za odvzem posesti ali za njeno motenje, le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oz. prepovedni zahtevek, torej zahtevke dajatvene narave. Pred odločitvijo o teh je seveda potrebno ugotoviti, ali je prišlo do motenja ali odvzema posesti, te dejanske ugotovitve pa ne spadajo v izrek sodne odločbe, ampak v njene razloge oz. obrazložitev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena do stroškov, ki jih je imela z dvema pritožbama. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (razen, če gre za separatne stroške).
Če sodišče vlogo prejme po pošti in plačilo takse tedaj ni izkazano, sodišče terja plačilo takse ter ob tem zaračuna tudi opominsko takso. Slednje velja tudi za tožbo, saj zakon ne določa izjeme v primeru, ko gre za vložitev tožbe in ko je izkazano plačilo takse za tožbo procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavanje.