ZUP člen 9, 146. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 21, 38, 38/5, 38/6, 39. Uredba o plačilih za ukrep osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladnost dejanske rabe - načelo zaslišanja stranke
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v primerih, ko se opravi kontrola brez sodelovanja nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma vlagatelja zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil v kmetijstvu in so ugotovitve kontrole podlaga za odločitev organa, treba pred izdajo odločbe, ob upoštevanja načela zaslišanja stranke iz 9. in 146. člena ZUP, vlagatelja zahtevka/ov seznaniti z navedenimi ugotovitvami kontrole oziroma v obravnavanem primeru podatki iz RKG, ga poučiti o pravnih posledicah teh ugotovitev glede na relevantne predpise in mu dati možnost, da se o teh ugotovitvah izjavi, kakor tudi, da predlaga izvedbo dokazov, ki bi njegove trditve potrdili, in kar bi lahko privedlo do drugačne odločitve.
koncesija za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - javni razpis - načelo enakosti
Že dejstvo, da gre v primeru podelitve koncesije po določbah ZZDej za opravljanje javne službe, zahteva, da se postopek za tako podelitev ne začne samo na podlagi vlog morebitno zainteresiranih, ampak bi bilo treba za podelitev koncesije objaviti javni razpis, kjer bi bili določeni poleg ostalih pogojev tudi kriteriji oziroma merila za izbor prijavljenih kandidatov, določena razpisna dokumentacija ter rok za prijave. Tako bi bili kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej. Kandidati bi vnaprej vedeli, kateri pogoji bodo pri izbiri upoštevani in imeli tudi možnost preveriti primernost in izpolnjevanje pogojev drugih kandidatov. Gre torej za seznanitev vseh zainteresiranih kandidatov s kriteriji oziroma merili za podelitev že v fazi prijavljanja na javni razpis in ne za seznanitev z njimi šele potem, ko so vloge že oddane.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - Odlok AVNOJ-a - prehod premoženja - upravičenec do denacionalizacije
Glede na določbo prvega odstavka 26. člena ZDen se odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine plača upravičencu. Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je za upravičenca do odškodnine v deležu do 1/2 v izpodbijani odločbi določil B.B., ki mu je bila predmetna nepremičnina tudi podržavljena. Dejstvo, da je bila predmetna nepremičnina z delno denacionalizacijsko odločbo z dne 21. 1. 1999 v naravi vrnjena njegovim dedičem, kot upravičencem po 11. členu ZDen, glede na ugotovljeno dejansko stanje, na odločitev ne more vplivati.
upravni spor - procesne predpostavke - sklep o dovolitvi izvršbe - skladnost izvršilnega naslova in sklepa o izvršbi
Sodišče je opravilo presojo skladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe in ugotovilo, da 2. točka izreka izpodbijanega sklepa ni skladna s samim inšpekcijskim ukrepom, glede na to, da nalaga izpolnitev obveznosti zgolj z nedorečenim besednim pojmom „omogočijo“ (2. točka izreka) samo tožniku A.A. kot enemu izmed 25 etažnih zavezancev na podlagi inšpekcijske odločbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
EZ člen 88, 88/7. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja člen 14.
energetika - posebna sistemska storitev - omrežnina - prevzeta jalova električna energija - obračunavanje čezmerno prevzete jalove električne energije - neustavnost podzakonskega akta - vračilo plačanih zneskov - pristojnost Agencije za energijo - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožnik v upravnem sporu je lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Odločitev, da se drugemu tožniku ne prizna položaja stranke, je skladna z določbami ZUP. Njena pomanjkljivost je le v tem, da ni izrecno navedena v izreku odločbe. Ker pa odločitev logično sledi iz 1. točke izreka, v kateri so izrecno navedeni tisti, ki se jim položaj stranke prizna, in še posebej iz obrazložitve k tej točki, kjer je navedeno, da se drugega tožnika upošteva (le) kot pooblaščenca, sodišče pomanjkljivost izreka ni štelo za bistveno in s tem za takšno, ki bi vplivala na zakonitost odločbe.
Odločitev, po kateri se nezakonitost ravnanja družbe SODO pri zaračunavanju čezmerno prevzete jalove energije ne ugotavlja oziroma se zahteva strank v tej zvezi zavrne, prvenstveno temelji na določbah 14. člena Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja. Gre za določbe, s katerimi je zagotavljanje čezmerno prevzete jalove energije opredeljeno kot posebna sistemska storitev in s katerimi se uvaja obveznost in način njenega plačila. Ker gre za podzakonski akt in ker pomeni zaračunana omrežnina za posebno sistemsko storitev javno dajatev, je Ustavno sodišče za celoten 14. člen Akta ugotovilo, da je bil v neskladju z Ustavo. Neustavnost 14. člena je ugotovilo z učinkom razveljavitve, kar pomeni, da se ne uporablja za razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. V konkretnem primeru izpodbijana odločitev še ni pravnomočna. S tem, ko določbe 14. člena Akta ni mogoče uporabiti pri odločanju, je odpadla pravna podlaga za odločitev, in sicer ne le za ugotovitev, da način obračunavanja čezmerno prevzete jalove energije ni bil v nasprotju z navedeno določbo, temveč za obračunavanje zadevne omrežnine nasploh.
Agencija za energijo je po določbah EZ izrecno pooblaščena za reševanje sporov med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji, med drugim tudi v zadevah, ki izvirajo iz obračunane cene za uporabo omrežij. Izrecno je pooblaščena tako za ugotavljanje nezakonitosti kot za naložitev ustreznih ukrepov za njihovo odpravo. To po presoji sodišča pomeni, da ni izključeno tudi odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, kolikor imajo podlago v predhodno ugotovljenih nezakonitostih in se na ta način ugotovljena nezakonitost odpravi. Nesmotrno in do strank (tako časovno kot stroškovno) neprijazno (ter s tem tudi v nasprotju s smotrom posebnega reševanja sporov iz EZ) bi namreč bilo, da bi se ob tem, ko so že v postopku pred Agencijo ugotovljene tako nepravilnosti kot njihove posledice, zahtevalo, da stranke v vsakem primeru, četudi gre le za realizacijo že ugotovljenega, svoje premoženjske zahtevke uveljavljajo v drugih (sodnih) postopkih.
ZUP člen 9, 146. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 21, 38, 38/5, 38/6, 39. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladnost dejanske rabe - načelo zaslišanja stranke
Tožnik utemeljeno ugovarja, da je v primerih, ko se opravi kontrola brez sodelovanja nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma vlagatelja zahtevkov za uveljavljanje neposrednih plačil v kmetijstvu in so ugotovitve kontrole podlaga za odločitev organa, treba pred izdajo odločbe, ob upoštevanja načela zaslišanja stranke iz 9. in 146. člena ZUP, vlagatelja zahtevka/ov seznaniti z navedenimi ugotovitvami kontrole oziroma podatki iz RKG, ga poučiti o pravnih posledicah teh ugotovitev glede na relevantne predpise in mu dati možnost, da se o teh ugotovitvah izjavi, kakor tudi, da lahko predlaga izvedbo dokazov, ki bi njegove trditve potrdili. Tožnik ves čas upravnega postopka in tudi v tožbi zatrjuje, da je dejansko stanje na spornih GERK-ih drugačno, kot ga izkazujejo podatki iz RKG, vendar pa do sedaj v postopku še ni imel možnosti, da to svoje zatrjevanje tudi dokaže, zaradi česar je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - smrt bližnjega - vlak - neprilagojena hitrost - tožbena novota
Ob upoštevanju dejstev, ki jih je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe po pooblaščencu navedla tožeča stranka, le-ta tudi po presoji sodišča ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Da bi škoda ne nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, tudi po dopolnitvi prošnje ni niti zatrjevala, kaj šele verjetno izkazala. Ob takšnem dejanskem stanju je pričakovanje tožeče stranke tudi v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem, ki jih v razlogih navaja tožena stranka. Sicer povsem splošna in nekonkretizirana tožbena navedba, da je vlak vozil z neprilagojeno hitrostjo, je nova in je zato sodišče v skladu z določbami 20. in 52. člena ZUS-1 pri presoji izpodbijane odločbe ni upoštevalo. Ob ustrezni konkretizaciji in verjetni izkazanosti pa okoliščine, ki jih stranka v tem postopku ni uveljavljala, lahko predstavljajo dodatno dejansko podlago za (ponovno) prošnjo za dodelitev BPP.
ZDavP-2 člen 371. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske Republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj s Protokolom člen 8.
davek od dohodkov pravnih oseb - medletne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb - dobiček poslovne enote nerezidenta - opravljanje ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu - dvojno obdavčenje
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja, relevantna za obravnavani primer, določa, da se dobiček iz opravljanja ladijskih in letalskih prevozov v mednarodnem prometu obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež uprave podjetja. Na navedeni podlagi RS nima pravic, da obdavči dobiček poslovne enote nerezidenta, dosežen z opravljanjem letalskih prevozov. Medletno akontiranje davka pa je stvar nacionalne zakonodaje posamezne države in se ne veže na dobiček, pač pa se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje. Tožnica je v inšpiciranih letih dosegla davčno osnovo, višjo od nič, zato njena primerjava z davčnimi zavezanci v Sloveniji, ki imajo davčno osnovno nič, ni ustrezna. Tudi uporaba devetega odstavka 371. člena ZDavP-2 ni ustrezna. Sodišče se sicer strinja s tožnico, da je njen primer specifičen, vendar pa ta specifičnost v določbah zakonov, ki urejajo plačevanje akontacije, ni posebej urejena. Zato za tožnico veljajo določbe zakonov, ki brez izjem določajo, da davčni zavezanci med davčnim obdobjem plačujejo akontacijo davka. Do dvojnega obdavčenja po tem sistemu ne prihaja, saj tožnica ob predložitvi davčnega obračuna uspešno uveljavlja ugodnosti iz konvencije, na podlagi česar se ji akontacije davka vrnejo.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja. Glede na določbo 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi tudi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. To pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Predlagatelja sta podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, zato je pravilen zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje molče privolila v izdajo odločbe, zato ni podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.